IFIMES: V BiH se pojavljajo politiki, ki želijo državo kot Zaev v Makedoniji popeljati iz krize

LJUBLJANA, (Patria) - Duh Zorana Zaeva in Makedonije je vse bolj in bolj prisoten v regiji, najbolj pa se bo čutil v Bosni in Hercegovini zaradi njenega multietničnega značaja, navaja analiza Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane, ki redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu in Balkanu.

„Prihajajoče splošne volitve v BiH, ki bodo potekale 7. oktobra 2018, lahko izrodijo „bosanskega Zaeva“, navajajo avtorji analize IFIMES, poroča novinarska agencija Patria.

Inštitut iz Ljubljane opozarja, da je situacija v Bosni in Hercegovini podobna kot v Makedoniji pred prihodom na oblast Zorana Zaeva, ki je s konceptom „Društvo za vse“ v relativno kratkem času, v enem letu, uspel odpraviti številne delitve v makedonski družbi, osvoboditi ujeto državo pod tujo oblastjo in sprostiti odnose med različnimi etničnimi skupnostmi v sami Makedoniji.

V analizi je navedeno, da se duh Zorana Zaeva širi po regiji in da je to še posebej pomembno za Bosno in Hercegovino kot multietnično državo in za prihajajoče splošne volitve v državi.

„Bosanskohercegovska družba je multietnična in heterogena kot makedonska, vendar je skozi zgodovino omogočala harmonijo sobivanja v različnosti. Obstaja močan politični potencial, da se na prihajajočih splošnih volitvah v BiH pojavijo politične sile in politiki, ki bodo delali na ustvarjanju družbe za vse, v kateri se bo vsak počutil svobodnega predvsem kot državljan, nato pa kot pripadnik določene etnične ali verske skupnosti. Tudi v Bosni in Hercegovini se pojavljajo politiki, kot je Denis Bećirović (SDP) in še nekateri drugi, ki želijo delati na izgradnji prav takšne družbe za vse državljane, kot se gradi v Republiki Makedoniji pod vodstvom Zorana Zaeva. Makedonija je zahvaljujoč taki pozitivni politiki prišla v ospredje regionalnih dogajanj in postala država številka 1 v regiji“, navaja analiza.     

Avtorji analize opozarjajo, da prihod Zaeva na oblast v Makedoniji avtokratski režimi v regiji niso sprejeli z naklonjenostjo. Kot navajajo, so osovraženi klero-nacionalistični režimi težko sprejeli realnost oziroma prihod nove makedonske vlade in Zaeva na oblast. Uveljavljena politična pot, ki jo je večina političnih voditeljev v regiji prehodila, je temeljila na izkazovanju domoljubja, ki je kasneje preraslo v nacionalizem in šovinizem, v končni fazi pa tudi v odprti fašizem. Koncept državljanske države in „vlade za državljane“ oziroma „družba za vse“ je najprej zmotil Aleksandra Vučića, ki je bil tesno povezan z režimom Nikole Gruevskega. Vučić s svojim političnim delovanjem še vedno poskuša prikriti multietnični značaj Srbije. Prihod Zaeva je zmotil tudi režime v Bosni in Hercegovini, saj koncept državljanske države v ospredje postavlja državljana ali državljana, in se ne temelji na etnični, verski ali kakšni drugi osnovi. Prav tako so urejene vse evropske države, za razliko od že obstoječih etničnih rezervatov v Bosni in Hercegovini in napovedi oblikovanja novega rezervata za Hrvate v BiH skozi napovedano spremembo volilnega zakona v BiH.

(Celotna analiza je na voljo tukaj)