Analiza IFIMES o volitvah v Črni Gori: Volitve za in proti članstvu v NATO

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane je pripravil analizo ob parlamentarnih volitvah v Črni Gori, ki bodo potekale 16. oktobra 2016.
V nadaljevanju besedila Patria objavlja nekatere najpomembnejše in najbolj zanimive dele te analize.

Predstoječe parlamentarne volitve, ki bodo potekale 16. oktobra 2016, so desete parlamentarne volitve od uvedbe večstrankarstva in četrte v neodvisni Črni Gori. Pravico glasovanja na volitvah ima 530.840 volivcev, vpisanih v centralni volilni seznam. Na volitvah bo izvoljenih 81 poslank in poslancev v Skupščino Črne Gore. Volilni prag znaša 3 odstotke. Sočasno s parlamentarnimi volitvami potekajo tudi lokalne volitve v občinah Kotor in Budva.

Na parlamentarnih volitvah 16. oktobra 2016 bodo črnogorski državljani lahko izbirali med 17 volilnimi listami:  ● „Zanesljiv korak - DPS - Milo Đukanović“ ● Velika koalicija „Ključ“ ● „Država vsem - SDP - Ranko Krivokapić“ ● Srpska stranka ●„Zmaga, ne delitev - Demokrati - mr Aleksa Bečić“ ● Stranka upokojencev, invalidov in socialne pravice - dr. Smajo Šabotić ● Hrvaška državljanska pobuda ● „Dosledno - Socialni demokrati Črne Gore - Ivan Brajović“ ● Pozitivna Črna Gora ● Bošnjaška stranka ●  Demokratična fronta (DF) ● Alternativa Črna Gora ● „Albanci odločni - Forca, DUA, Albanska alternativa“ ● Demokratična zveza Albancev - skupina državljanov ● „Koalicija z enim ciljem - Gzim Hajdinaga“ ●“Črna Gora v varne roke - Stranka srbskih radikalcev“ ● Bošnjaška demokratična zveza.

Politične stranke in liste, ki so nameravale sodelovati na parlamentarnih volitvah, so morale zbrati podporo 0,8 odstotka volivcev, oziroma nekaj več kot 4.000 podpisov, medtem ko so stranke manjšinskih etničnih skupnosti morale zbrati 1.000 podpisov.

Zanimivi so volilni slogani političnih subjektov, udeleženih na volitvah. Tako se vladajoča Demokratska stranka socialistov (DPS) obrača k volivcem s sloganom „Zanesljiv korak“, Demokratična fronta (DF) sporoča „Mi ali on“, Socialdemokratska stranka (SDP) Ranka Krivokapića se obrača z „Država vsem“, Demokrati Alekse Bečića sporočajo „Zmaga, ne delitev“, Trojna koalicija „Ključ“ sporoča „Najboljše za Črno Goro“, Socialni demokrati (SD) Ivana Brajovića nastopajo s sloganom „Dosledno“, Pozitivna Črna Gora pravi „Ker ljubim Črno Goro“, manjšinska Hrvaška državljanska pobuda (HGI) pa s sloganom „hrvaško srce za Črno Goro“...

V volilni kampanji se soočata dva velika politična bloka – za in proti članstvu v EU in zvezi NATO. Opozicija nikoli ni bila bolj destruktivna in heterogena kot pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami. Opozicijski nastop je zgrajen na napačnem konceptu, ki je okoli sebe zbral konglomerat pisanih političnih subjektov, ki nasprotujejo predvsem polnopravnemu članstvu Črne Gore v zvezi NATO, nekatere opozicijske stranke pa tudi članstvu v EU, saj želijo tesnejše povezovanje s Srbijo in Rusijo. Politična retorika večine opozicije je usmerjena predvsem v boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji, proti vladajoči Demokratski stranki socialistov (DPS) in osebno proti premieru Milu Đukanoviću. Gre za skupino opozicijskih voditeljev, ki so v osnovi razočarani Miloševićevci ali pa so se do zdaj na nek način okoristili z udeležbo v oblasti ali s koristmi od oblasti. Opozicija v osnovi ne ponuja konkretnih rešitev, razen da se bo, če pride na oblast, obračunala s sedanjo oblastjo in Đukanovićem. To je zelo nevaren model, ki se želi obračunati z organiziranim kriminalom in korupcijo, pri tem pa ne razlikuje med zasebno pobudo (poslom) in kriminalom ter korupcijo.

Analitiki menijo, da je ključno v Črni Gori zagotoviti nova delovna mesta in ustvariti priložnosti za mlade ter ponuditi vizijo ekonomskega in celovitega družbenega razvoja.

Strateško najpomembnejše volitve doslej

V Črni Gori je še vedno nezadostna zastopanost žensk v politiki, čeprav obvezne ženske kvote na volilnih listah znašajo 25 odstotkov.  Država je naredila premik pri reševanju položaja LGBT-populacije. Večina medijev v Črni Gori je v težkem položaju. Novinarjem so pogosto ogrožene novinarske in tudi fizične svoboščine. Več kot 12 let še vedno ni pojasnjen umor ustanovitelja in glavnega odgovornega urednika dnevnega časopisa „Dan“ iz Podgorice Duška Jovanovića. Položaj manjšinskih etničnih skupnosti je treba sistemsko urediti in zagotoviti mehanizme za njihovo zaščito, da bi jih ohranili pred asimilacijo. Jasen pozitiven signal s strani države manjšinskim etničnim skupnostim, albanski in bošnjaški, je lahko ustanovitev samostojnih občin. Ustanovljena je občina Petnjica, medtem ko je v prihodnjem obdobju treba delati na ustanovitvi občine Tuzi (Malesija) in občine Golubovci. Opazno je, da država ne izkorišča pomembnih potencialov številne črnogorske diaspore, ki se v volilni kampanji večinoma ignorira.

Analitiki menijo, da se v Črni Gori od razpada nekdanje SFRJ še ni uspelo profilirati močni opozicijski avtohtoni politični stranki, ki ne bi bila prosrbska ali proruskа. Predstoječe parlamentarne volitve so strateško najpomembnejše volitve doslej, saj se bo politično razdeljena Črna Gora dokončno opredelila za zvezo NATO in EU ali pa bo šla v smeri povezovanja in krepitve sodelovanja z Rusijo in Srbijo.

Analitiki menijo, da je na teh volitvah volilna kampanja bolj kreativna in inovativna. Razlog je tudi v dejstvu, da volilno kampanjo za dva vodilna politična bloka DPS in Demokratično fronto (DF) vodita dva vrhunska strokovnjaka za volilne kampanje iz Izraela.

Predvolilni boj zaznamujejo trdi in agresivni napadi med DPS in Demokratično fronto (Nova srbska demokracija, Gibanje za spremembe in Demokratska stranka enotnosti), ki je celotno kampanjo zasnovala prav na negativni kampanji in obtoževanju vladajoče stranke za korupcijo in nesposobnost, pri čemer je glavna tarča napadov prav odločitev črnogorske vlade za polnopravno članstvo v zvezi NATO.

Črna Gora med Kozaki in Natom

Financiranje opozicije, predvsem tiste, ki je prorusko in prosrbsko usmerjena, se deloma izvaja tudi iz tujine. Zaradi tega so že javno prisotne obtožbe, da Rusija z znatnimi finančnimi sredstvi financira predvsem Demokratično fronto. Dejstvo je, da DF vodi zelo drago kampanjo, ki temelji predvsem na nasprotovanju vstopu Črne Gore v zvezo NATO.  Zaradi tega nekateri strokovnjaki menijo, da kampanja DF sploh ni usmerjena k volivcem, da bi jih pridobili za glasovanje, ampak da bi povzročili čim več škode Milu Đukanoviću (DPS). Pri tem je pomembno, da povzročena škoda ni samo volilni rezultat, ampak je predvsem namenjena globlji in dolgoročni delitvi/polizaciji prebivalcev Črne Gore in zaustavitvi evroatlantske poti Črne Gore. Zanimivo je, da se sedež DF nahaja prav v Moskovski ulici v Podgorici. V primeru poraza sedanje koalicije se pričakuje popoln zasuk v zunanji politiki države, kar bi lahko povzročilo nacionalistične napetosti, ki so bile do zdaj uspešno zajezene in obvladane. To bi povzročilo notranjo nestabilnost in širjenje krize na sosednje države.

V Kotorju je nedavno pred cerkvijo Svetega Nikolaja formirana in postrojena „Balkanska kozaška vojska“. Poleg uniformiranih Kozakov so sodelovali motoristi iz Rusije, proruskih delov Ukrajine, Srbije, Republike Srbske in Črne Gore, duhovniki Srbske pravoslavne cerkve in drugi. V času, ko Črna Gora kmalu postaja polnopravna članica zveze NATO, je na njenem ozemlju formirana tako imenovana Balkanska kozaška vojska.

Simbolika formiranja Balkanske kozaške vojske je ilustrativna v dejstvu, da je Rusija močno prisotna v Črni Gori in na območju Balkana. To je vidna ruska prisotnost. Vendar pa Rusija uporablja prikrite metode svojega delovanja in prisotnosti v Črni Gori in na Balkanu. Črna Gora se nahaja v situaciji, da na prihodnjih parlamentarnih volitvah izbira med Kozaki in polnopravnim članstvom v zvezi NATO. To pomeni opredeljevanje med preteklostjo in prihodnostjo. Odgovor na to vprašanje pričakujemo na parlamentarnih volitvah 16. oktobra 2016.

Bo stabilnost Črne Gore ogrožena?

Analize javnega mnenja kažejo, da bo DPS tokrat imela težko nalogo, da si zagotovi še en mandat na oblasti. V nasprotju s prejšnjimi volitvami DPS zdaj nastopa brez pomembnih koalicijskih partnerjev, ki so v preteklosti prinašali toliko odstotkov podpore volivcev, kar je omogočalo stabilno vladanje Milu Đukanoviću in DPS-u. Ta stabilnost se je porušila v trenutku, ko je predsednik Socialdemokratske stranke (SDP) Ranko Krivokapić, dolgoletni predsednik parlamenta, po 18 letih koaliranja začel ustavljati nekatere pomembne tuje naložbe in poskušal strmoglaviti Vlado Mila Đukanovića, ki je kljub temu uspel pridobiti zaupanje v Skupščini Črne Gore. Pri tem sta očitno Krivokapić in njegova politična mentorja napačno zasnovala svojo politično strategijo in zelo verjetno je, da sploh ne bosta prešla volilnega praga, kar bi pomenilo konec njegove politične kariere.

Zaradi Krivokapićevega političnega preobrata in njegovih dejavnosti pri rušenju Vlade Črne Gore se je povezal z Demokratično fronto in drugimi prosrbskimi in proruskimi silami, ki jih je v preteklosti imenoval sovražniki države. Njegov SDP se je razdrl in izgubil večino članstva, ki je pod vodstvom ministra za infrastrukturo Ivana Brajovića oblikovalo novo stranko Socialni demokrati (SD). Lokalni volitve v občini Tivat aprila 2016 so bile prvi test novih odnosov v političnem prostoru Črne Gore. DPS je osvojil absolutno večino, novoosnovani SD pa je osvojil več kot 10 % glasov in zanesljivo zasedel drugo mesto.

Na podlagi rezultatov volitev v Tivtu je očitno, da je za prihodnost evroatlantske večine v Skupščini Črne Gore pomembna vloga SD Ivana Brajovića, ki drži nekakšen ključ do razvojne večine in kontinuitete politične stabilnosti Črne Gore na poti v zvezo NATO in EU. Prav od volilnega rezultata SD bo odvisno, ali bo Črna Gora nadaljevala s procesom pristopanja oziroma ali bo ohranila politično stabilnost ali pa bo sledila globoka politična kriza, ki tvega celo spodbujanje medetničnih konfliktov v državi, ki je sicer veljala za najuspešnejšo pri integraciji različnih etničnih skupnosti.  Pri tem je pomembna dejstvo, da se tudi številni nezadovoljni volivci DPS odločajo za podporo SD, saj v njej vidijo jamstvo za nadaljevanje evroatlantske in razvojne politike.

Opozicija bi imela težave pri oblikovanju nove vlade

Dejstvo je, da je opozicija v Črni Gori razdrobljena in da bi imela velike težave pri sestavljanju Vlade, če DPS in SD ne bi dobila večine v Skupščini Črne Gore. Med DF, Demokrati in koalicijo „Ključ“ (Demos – SNP – URA), ki povezuje tri opozicijske stranke, so velike razlike in malo verjetno je, da bi lahko premostili te razlike, saj jih povezuje samo en cilj, to je rušenje aktualne oblasti, medtem ko volivcem ne ponujajo strateških in programskih alternativ. V primeru zmage opozicije je pričakovati obdobje politične nestabilnosti, zaustavitev procesa približevanja evroatlantskim integracijam in padec tujih naložb, ki so v preteklih letih Črni Gori omogočile doseganje nekaterih najboljših makroekonomskih kazalnikov v regiji.