IFIMES: Makedonija lokomotiva pozitivnih procesov na Balkanu, Srbija jo poskuša destabilizirati

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu in Balkanu. IFIMES je ob 100 dneh od izvolitve nove Vlade Republike Makedonije pripravil analizo aktualne politične situacije v tej državi. Iz analize „Republika Makedonija: Nova Vlada nova upanje za Makedonijo“ izpostavljamo najpomembnejše in najbolj zanimive dele.

Po večletni politični krizi je Republika Makedonija (RM) dobila novo Vlado šele 31. maja 2017. leta na čelu s premierjem Zoranom Zaevim (SDSM), čeprav so bili predčasni parlamentarni volitve opravljene 11. decembra 2016. leta. Vladajočo koalicijo sestavljajo Socialdemokratska zveza Makedonije (SDSM), Demokratična zveza za integracijo (DUI-BDI) in Zavezništvo za Albance (DR-ADP, UNITETI, NDP).

Nova makedonska Vlada je podedovala težko stanje v državi na vseh področjih, vendar se zaveda dejstva, da je treba zagotoviti blaginjo, mir in stabilnost te države in regije. Politična kriza v Makedoniji je težka in dramatična lekcija za vse. Vlada RM je ponudila ambiciozen načrt z imenom „3-6-9“, ki izhaja iz reformnega Programa Vlade RM (2017-2020), upošteva politični dogovor iz Pržina (2015) in sledi priporočilom srečanj z najvišjimi predstavniki institucij EU, smernicam iz prednostnih nalog Evropske komisije o nujni reformi (2015), priporočilom višjih strokovnjakov o sistemskih vprašanjih vladavine prava v zvezi z nezakonitim prisluškovanjem (2015), kot tudi vrsto priporočil Vladi RM iz preteklosti preko stalnih organov Sveta Evrope (Beneška komisija, GRECO), OVSE/ODIHR, ugotovitve in priporočila letnih poročil Evropske komisije, vključno z dialogom o pristopu na visoki ravni, sklepi ministrskega dialoga o programu ekonomskih reform, sklepi z rednih srečanj različnih organov Sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju (SAA), dokumentom, ki ga je pripravila skupina nevladnih organizacij z naslovom „Predlog za nujne demokratične reforme“ in opravljenimi številnimi posvetovanji s predstavniki civilne družbe.

Predlagani Načrt „3-6-9“ je treba implementirati. Prva skupina ukrepov je bila implementirana v prvih treh mesecih oziroma do lokalnih volitev. Druga skupina ukrepov se implementira v roku šestih mesecev do zasedanja Sveta EU v decembru 2017. leta. Tretja skupina ukrepov se implementira v roku devetih mesecev do marca 2018. leta oziroma do objave rednega Poročila Evropske komisije o Republiki Makedoniji. Načrt reform „3–6–9“ je prvi korak Vlade RM za resno preboj Makedonije k polnopravnemu članstvu v evroatlantskih integracijah po večletnem zastoju.

Novi ukrepi so usmerjeni k zagotavljanju poštenega in korektnega volilnega procesa na podlagi priporočil OVSE/ODIHR in Beneške komisije, ki se bodo implementirali na kratek, srednji in dolgi rok. Pri tem so pomembna vprašanja volilnega seznama, regulacije medijev in njihovega poročanja, posodobitve volilnega seznama in zagotavljanja nemotenega in transparentnega delovanja Državne volilne komisije (DIK).

V ukrepih, navedenih v Načrtu „3-6-9“, je navedena obveznost vračanja demokratičnega okolja pri delu Parlamenta Republike Makedonije (Sobranie). Pri tem je pomembno vzpostaviti parlamentarni nadzor nad Upravo za varnost in protiobveščevalno dejavnost (UBK), Obveščevalno agencijo RM in nad izvajanjem procesa tajnega nadzora komunikacij.

Izboljšanje Ohridskega sporazuma je ena od prednostnih nalog Vlade RM oziroma sprejetje Zakona o uporabi jezikov ob posvetovanju z Beneško komisijo.

Poudarek nove Vlade RM je na nenehnem transparentnem in vključujočem sodelovanju z državljanskim sektorjem, ki je vključen v proces priprave odločitev.

Zelo pomembno vprašanje je regulacija medijev in krepitev civilne družbe ter reforma javne uprave v interesu državljanov in javnosti.

Reforma pravosodnega sistema predstavlja enega ključnih ciljev, ki jih je treba doseči s priporočili in s sodelovanjem z Evropsko komisijo, Svetom Evrope (Beneško komisijo in GRECO) z namenom izgradnje in krepitve neodvisnega, verodostojnega, nepristranskega, transparentnega, strokovnega in učinkovitega pravosodja. Pri tem je treba upoštevati „Ocene in priporočila Višje strokovne komisije o sistemu vladavine prava iz leta 2017“, ki jo je vodil Reinhard Priebe.

Reforma obveščevalno-varnostnih služb in tega sektorja predstavlja zahtevno in izzivalno nalogo. Boj proti organiziranemu kriminalu, korupciji in izgradnja pravne države bosta naletela na številne ovire in oviranja. Poseben izziv predstavljajo migracije, kjer bo treba vzpostaviti sodelovanje z državami regije, Evropsko komisijo in FRONTEX-om. 

Načrt „3-6-9“ Vlada RM izvaja predvideno dinamiko kljub volilni kampanji za lokalne volitve in stalnim podmetom dela nekdanjega režima Nikole Gruevskega (VMRO-DPMNE), ki še vedno ne želijo sprejeti dosedanje prakse držav-kandidatk za članstvo v zvezi NATO in EU, da proces pridruževanja članstvu v zvezi NATO in EU zahteva mobilizacijo vseh akterjev na političnem in družbenem prizorišču Makedonije, torej oblasti, opozicije in civilne družbe.

Obnova uničenega gospodarstva je „prednostna naloga vseh prednostnih nalog“ nove makedonske Vlade. Spodbujajo namere ambicioznega programa ekonomskih reform in začrtana ekonomska rast 5-7%, kar bo vplivalo na zmanjšanje enormne brezposelnosti in zmanjšanje revščine. Prav tako pomemben je nov pristop pri sodelovanju s številno diasporo, ki se bo kadrovsko in materialno vključila v obnovo posrnulega gospodarstva in družbe ter ki lahko postane pomemben investitor v domovini.

Sosedsko in regionalno sodelovanje

Nova Vlada Republike Makedonije je vložila intenzivne napore v razvoj medsebojskih odnosov, ki so ključni za zagotavljanje stabilnosti in miru ter regionalnega sodelovanja. Zato je nova makedonska Vlada kot svoje prednostne naloge postavila razvoj in izboljšanje prijateljskih odnosov z vsemi sosedi. Ker je pot Makedonije k članstvu v zvezi NATO blokirana s strani Grčije zaradi njenega nasprotovanja ustavnemu imenu Republika Makedonija, se obnavljajo narušeni odnosi z Grčijo in ustvarja popolnoma novo pozitivno okolje v odnosih med državama.

Vlada Zorana Zaeva je podpisala meddržavni sporazum o dobrososedskem sodelovanju med Makedonijo in Bolgarijo brez zunanje pomoči, kar se lahko primerja z zgodovinskim sporazumom med Nemčijo in Francijo po 2. svetovni vojni.

Makedonski premier Zaev je za prvi obisk v regiji izbral Bosno in Hercegovino in predsedujočega Sveta ministrov BiH Denisa Zvizdića.

Analitiki menijo, da obisk premierja Makedonije Zaeva prav v Bosni in Hercegovini kot prvi destinaciji v regiji po prevzemu premierske funkcije ni naključno izbran. Obisk makedonskega premierja Zaeva vsebuje vrsto geopolitičnih sporočil in namigov na prihodnje pozitivne politične procese v regiji, s pomočjo katerih bosta Makedonija in BiH dobili nov dodaten zagon in podporo mednarodne skupnosti na poti k pospešenemu članstvu v zvezi NATO in EU. Analitiki menijo, da je nova makedonska Vlada danes v regiji Zahodnega Balkana ena redkih vlad, ki je v celoti zavezana vladavini prava in proevropskim reformam.

Podpora novi makedonski Vladi je bila izražena tudi preko Ameriško-jadranske listine na vrhu v Podgorici, katerega soudeleženec je bil makedonski premier Zoran Zaev in na katerem je podpredsednik ZDA Michael Pence potrdil podporo Washingtona Makedoniji in regiji, češ da si bodo prizadevali za krepitev vezi med Evropsko unijo, Balkanom in ZDA v okviru Ameriško-jadranske listine, kar je dodatno pozicioniralo Makedonijo na mednarodni ravni.

Vučićev in Dačićev debakel v Makedoniji

Čeprav je nova makedonska Vlada pokazala iskreno zavezanost sodelovanju s sosedi, je sledila izmišljena afera o domnevnem prisluškovanju makedonskih varnostnih organov veleposlaništvu Srbije v Skopju in uradnikom Srbije. Pri tem se poskuša ignorirati dejstvo, da je prav predsednik Srbije Aleksandar Vučić (SNS) podpiral režim Nikole Gruevskega in VMRO-DPMNE, ki je nezakonito prisluškoval več kot 25.000 državljanom Makedonije.

Analitiki opozarjajo, da je napad na Makedonijo in premierja Zorana Zaeva, ki sta ga inscenirala Vučić in zunanji minister Srbije Ivica Dačić (SPS), med drugim namenjen prikrivanju in morebitnemu preprečevanju objave vse pogostejših informacij o domnevnem nezakonitem prisluškovanju Vučićevemu režimu v Srbiji ter da se pomaga in podpira VMRO-DPMNE na prihajajočih lokalnih volitvah v Makedoniji 15. oktobra 2017. leta. Obveščevalni podatki kažejo, da je Vučić že dlje časa izdajal navodila za pomoč VMRO-DPMNE, da bi ohranili oblast v Makedoniji.

Nova makedonska Vlada ni reagirala na izmišljeno afero o domnevnem prisluškovanju, v katero naj bi bila vpletena, tako da sta Vučić in Dačić doživela popoln debakel v Makedoniji in izgubila vsakršno verodostojnost kot domnevna dejavnika stabilnosti in miru v regiji. Analitiki menijo, da je treba, da Srbija iz Makedonije čim prej umakne svoj razširjeni varnostno-obveščevalni aparat in da preneha z izvajanjem obveščevalnih dejavnosti v Makedoniji v imenu tretje države.

Strokovnjaki za nacionalno varnost opozarjajo, da Srbsko-ruski humanitarni center v Nišu, Srbija, ki se nahaja v neposredni bližini Makedonije, predstavlja grožnjo nacionalni varnosti Makedonije. Opazno je okrepljeno rusko prisotnost in delovanje v Makedoniji kot tudi uradnih predstavnikov Srbsko-ruskega humanitarnega centra v Nišu, ki že nekaterim makedonskim institucijam ponujajo storitve in sodelovanje.

Kaj pomeni vodstvo?

Zamenjava režima Nikole Gruevskega in VMRO-DPMNE v Makedoniji predstavlja močan spodbujevalnik demokratičnim silam v regiji, saj večina držav v regiji ima avtokratsko in po mnogih vidikih nedemokratično oblast, v kateri prevladujejo kriminal, korupcija, nepotizem, zastraševanje in nesvobodni mediji.

Analitiki ocenjujejo, da pojav Zaeva in nove Vlade Republike Makedonije predstavlja politično nevarnost za avtokratske režime in avtokratske voditelje v regiji. Vodstvo zahteva odgovoren odnos do države, do državljanov in sprejetost ne le s strani svoje etnične skupnosti Makedoncev, ampak tudi s strani drugih etničnih skupnosti in njihovih pripadnikov v Makedoniji (Albanci, Srbi, Turki, Romi, Bošnjaki, Torbeši ...). To je uspelo Zaevu, kar predstavlja novo kakovost na političnem prizorišču regije in daje novo dimenzijo in upanje za boljšo prihodnost ne le Republike Makedonije, ampak tudi regije.

Mednarodni inštitut IFIMES meni, da so Zahodne države naredile napako zaradi toleriranja nedemokratičnih in avtoritarnih režimov v regiji Zahodnega Balkana, saj so v svojem odnosu do regije dajali poudarek varnosti pred demokracijo. Makedonija je lahko poučen primer za popravo napak iz preteklosti, saj mora biti demokracija pred in nad vsem, saj so vse razvite zahodne države predvsem demokratične in z razvito zasebno lastnino in pobudo za razliko od ekonomsko opustošenih in propadlih držav Zahodnega Balkana, ki so jih uničile politične in kriminalne strukture. Zato se državljanskega projekta in gibanja  „Resnica o Makedoniji“ bojijo režimi v državah regije, saj je neizogibno soočenje demokracije in državljanov z osovraženimi režimi in njihovimi nosilci.

Analitiki menijo, da je najpomembnejše, da Republika Makedonija kmalu postane 30. polnopravna članica zveze NATO, do takrat pa si bosta Srbija in Rusija intenzivno prizadevali za destabilizacijo te države, ki počasi postaja upanje in lokomotiva pozitivnih procesov v regiji Zahodnega Balkana.