Đidić: Brez ameriško-evropskega konsenza BiH tvega globljo krizo

(Patria) - Povsem mogoče je, da novi visoki predstavnik ne bo izvoljen niti na naslednjem zasedanju Upravnega odbora Sveta za implementacijo miru (PIC), meni diplomat in publicist Fuad Đidić.

Đidić je bil eden od uvodničarjev na današnji redni seji Združenja neodvisnih intelektualcev Krog 99 na temo "ZDA in Evropa se lomijo glede BiH - kje pa je glas državljanov?".

Nesoglasja med ZDA in državami Evropske unije, pravi Đidić, niso formalne, temveč strateške in geopolitične narave.

- Prekratko je časa, da bi se tako globoke razlike zgladile. EU kaže pripravljenost, da vzame stvar v svoje roke. Francija, Nemčija in Velika Britanija, države E3, so pokazale dobro usklajen nastop v Sarajevu.

Z enotnimi stališči so povečale pritisk na ZDA. Države E3 zlasti po vrhu v Tivtu 5. junija ne bodo tako zlahka spremenile stališč glede usode Urada visokega predstavnika (OHR) v BiH.

Atlantski svet je včeraj reagiral na poročilo State Departmenta. Spomnili so na eno pomembno formulacijo tega poročila, v kateri najdejo most s zahtevami držav E3: "ZDA so pripravljene podpreti tam, kjer je naše sodelovanje potrebno".

Atlantski svet poudarja, da bi ta stavek "moral spodbuditi angažma ameriških oblikovalcev politik pri reformi trenutne nelogične ustavne strukture Bosne, ki je bila ustvarjena pred tridesetimi leti z močno ameriško roko v Daytonu..."

Nato Atlantski svet opozarja: "Washington ima poseben mandat za sodelovanje z bosanskimi voditelji za izvedbo pozitivnih ustavnih reform - zlasti z varnostne perspektive, da bi omogočili članstvo Bosne v Natu."

Resnici na ljubo, priznava Atlantski svet, so v mnogih pogledih, ko gre za OHR, Američani v pravici - poudarja Đidić.

Meni, da je smiselno, ko Američani pravijo, da bosansko-hercegovski politični voditelji zelo premišljeno zaradi lastnih političnih ciljev ali lastne neodgovornosti vso krivdo prelagajo na visokega predstavnika ali na Bruselj ali Washington.

- Politični neuspehi v Bosni in Hercegovini se ne morejo ločiti niti od mreže organiziranega kriminala in korupcije, zavezništva političnega podzemlja, ujetih in blokiranih institucij, ki so povezane z izsiljevanjem in izvlačenjem materialne koristi.

Američani pa imajo najbolj prav, ko pravijo, da ta organizirani kriminal ni več sam zase, ni ločen od tujega vpliva in vloge. Torej obstajajo formalne podlage, da države E3 in ZDA najdejo konsenz na teh stališčih Atlantskega sveta, če bo politične volje.

Vendar, če ostanejo na svojih stališčih, bi BiH lahko bila kolateralna škoda tega novega geopolitičnega tekmovanja z nepredvidljivimi posledicami.

Še posebej nevarno je pred volitvami, pa tudi v času vse izrazitejših napetosti v državi in izgube strateškega avtoriteta Amerike, pustiti BiH brez OHR. Če se ne najde rešitev, grozi nevarnost, da BiH vse bolj pade pod ruski vpliv. To je velik preizkus za evroatlantsko zavezništvo v BiH - zaključuje Đidić.