ICMP se bo od zdaj odzival hitreje in učinkoviteje

Ministri za zunanje zadeve Nizozemske, Združenega kraljestva, Švedske, Belgije in Luksemburga so danes podpisali okvirni sporazum, ki vzpostavlja nov pravni status Mednarodne komisije za pogrešane osebe (ICMP), so sporočili iz ICMP-ja, poroča bosanska novinarska agencija Patria (NAP).

- Ta sporazum odraža nov mednarodni dogovor o vprašanju pogrešanih oseb - je izjavila direktorica ICMP-ja, Kathryne Bomberger, takoj po slovesnosti ob njegovem podpisu.

- Desetletja se problem pogrešanih oseb obravnava kot humanitarno vprašanje, kot vprašanje odstranjevanja posledic katastrof ali kot vprašanje vojne nujnosti - vendar je zdaj prepoznan kot sistemski globalni izziv, ki zahteva skladen in učinkovit globalni odgovor.

Bomberger je tudi izjavila, da sporazum daje ICMP-ju orodje, ki ga potrebuje, da ostane v ospredju tega globalnega odziva.

- ICMP deluje po svetu že več kot desetletje: ta sporazum pomeni, da lahko sprejemamo nove pobude na način, ki je skladen in sledi novim mednarodnim sporazumom glede vprašanja pogrešanih oseb.

ICMP je bil ustanovljen leta 1996, da bi zagotovil sodelovanje vlad pri prizadevanjih za odgovor na vprašanje okoli 40.000 ljudi, ki so izginili med konflikti v bivši Jugoslaviji. Odražajoč izjemen uspeh organizacije pri izvajanju njene naloge na območju zahodnega Balkana in prepoznavajoč globalno naravo problema pogrešanih oseb, so vlade, ki so podpirale delo ICMP-ja, leta 2003 razširile njegov mandat in področje delovanja pri reševanju vprašanja pogrešanih oseb izven meja bivše Jugoslavije, vključno s primeri, ki izhajajo iz drugih katastrof in nesreč.

Predsednik upravnega odbora ICMP-ja, Thomas Miller, je dejal, da je sporazum skladen z edinstveno strokovnostjo ICMP-ja.

- To je logičen korak za ICMP, ki je v zadnjem desetletju napisal dobre smernice za odziv na primere izginotij - je dejal.

- Organizaciji daje trdno pravno in upravno oporišče, tako da bo lahko hitro in učinkovito ukrepala, kjerkoli bo to potrebno.

Predpostavlja se, da je med agresijo na BiH od 1992. do 1995. leta izginilo več kot 30.000 ljudi. Najdenih je bilo okoli 27.000, medtem ko se za ostalimi še vedno išče, piše Patria.