ČEPRAV HDZ VZTRAJA Ni prostora ni časa za nove pogovore o volilnem zakonu BiH

SARAJEVO, (Patria) – Čeprav nekatere politične stranke napovedujejo in priklicujejo nov krog pogajanj o spremembah volilnega zakona BiH in ustave BiH, zlasti predsednik HDZ BiH Dragan Čović, nekateri ključni akterji dvomijo, da lahko pride do takega izida. Tudi predsednik SDA Bakir Izetbegović se ni jasno opredelil o novih pogajanjih, glede na neuspeh zadnjega kroga, ki je potekal v formatu HDZ, SDA, SBB, NIP, NES, HDZ 1990, pa mora vsak drug poskus vključevati vse parlamentarne stranke ali klube, katerih roke so potrebne za spremembe zakona in ustave. 

Podpredsednik SDA Adil Osmanović je danes v oddaji Rezime na FTV dejal, da meni, da ni niti prostora niti časa za resno spuščanje v nove pogovore o spremembi ustave BiH in volilnega zakona.

"Od roka, ko bi morala CIK sprejeti odločitev o izvedbi splošnih volitev v BiH, smo že mesec dni. Že samo s tem, ko smo vstopili v volilno leto, je bilo zelo težko pričakovati, da bodo doseženi določeni premiki, zlasti tisto, kar zahteva HDZ BiH. Rešitev bi lahko našli, če bi se izrecno držali sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in odločbe ustavnega sodišča BiH, to pa je, da se resnično reši vprašanje sodbe Sejdić-Finci, nato sodbe Pilav, sodbe Zornić in sodbe Pudarić. Nikjer ni problematizirana izbira člana predsedstva v Federaciji kot Hrvata. Obveznost BiH je, da te sodbe reši do teh splošnih volitev. Toda vpliv Republike Hrvaške kot članice EU prek določenih mediatorjev, ki so prihajali v BiH v imenu EU, je očitno preveč poudaril vprašanje HDZ in doseganje ciljev HDZ. Problem ni Željko Komšić, ki je bil izvoljen za člana predsedstva BiH. Izvoljen je bil v skladu z ustavo in zakonom. Po mojem mnenju je večji problem Dragan Čović, zakaj nima morda niti 0,5 % glasov drugih državljanov v BiH, ampak se je osredotočil le na neko območje Zahodne Hercegovine. Že sam način postavljanja pogovorov je napačen."

Osmanović poudarja, da so bile volitve 2018 izvedene v skladu z ustavo in volilnim zakonom.

"Samo da je takrat obstajala CIK, ki je bila po meri HDZ in SNSD, zdaj pa CIK ni po meri HDZ in SNSD, zato imajo takšno rezervo do samih volitev, ki naj bi bile izvedene leta 2022. Volitve bodo izvedene, sporočila najmočnejših držav EU so popolnoma jasna. Lahko pride do bojkota volitev, ne sme pa priti do njihove blokade. Mislim, da se HDZ ne bi smel spustiti v blokado volitev oktobra 2022. Vprašanje je, kako se bodo obnašali potem," pravi Osmanović.

V BiH prihaja tudi odposlanec vlade Nemčije Manuel Sarazzin, ki je zelo jasno sporočil, da morajo volitve oktobra biti. Enakega mnenja so tudi v EU in na veleposlaništvu ZDA.