Tako vlade kot državljani BiH živijo od kreditov!

Civilni iniciativni centri (CCI) so nedavno objavili poročilo "Stanje naroda", ki spremlja izvajanje in učinke reform v Bosni in Hercegovini. To poročilo vsebuje obsežen pregled informacij o formalni realizaciji ukrepov iz Reformne agende ter merjenju učinkov na različnih področjih, kot so javne finance, poslovno okolje, trg dela, pravna država, socialna politika itd.

Eno od področij analize je tudi zadolženost prebivalstva in vlad. Države se zadolžujejo iz več razlogov, kot so financiranje javne porabe, zmanjšanje davkov, zmanjšanje posledic recesije, financiranje novih naložb, zmanjšanje posledic naravnih nesreč itd. Bosna in Hercegovina v zadnjih desetih letih večino svojega zadolževanja usmerja v javno porabo, medtem ko je bilo veliko manj denarja posojenega za kapitalske naložbe ali pomembne infrastrukturne projekte.

Grafikon 1

Na grafikonu 1 lahko vidimo petletno razmerje med BDP, javnim dolgom (ki je razdeljen na notranjega in zunanjega) ter zasebnim dolgom (dolg gospodinjstev). Viden je trend rasti, pri čemer je leta 2015 dosežen zgodovinski maksimum 43 % BDP, medtem ko je bilo leta 2016 zabeleženo rahlo zmanjšanje. Bruto domači proizvod (BDP) ter javni in zasebni dolg rastejo sorazmerno. V letu 2016 je rast BDP znašala le 3,1 %, kar ni dovolj za občutno rast življenjskega standarda in pomembnejšo rast domačega gospodarstva. Procentualno delež javnega dolga v BDP znaša okoli 40 %, kar ni alarmantno, vendar tudi ni nepomembno glede na zelo krhko domače gospodarstvo, ki ne ustvarja dovolj javnih prihodkov in izvoza, zato so nova zadolževanja edini način za vračilo starih dolgov.

Če ne bodo izvedene strukturne reforme, ki bodo pozitivno vplivale na realno gospodarsko rast, se lahko takšen trend zadolževanja nadaljuje še nekaj časa, na koncu pa bo država zašla v dolžniško suženjstvo, zato grški scenarij ni daleč od realnosti. Na žalost v zadnjih dveh letih ni bil zabeležen noben velik kapitalski ali infrastrukturni projekt, ki bi znatno spodbudil gospodarsko rast.

Grafikon 2 prikazuje trend rasti dolga vlad v BiH pri komercialnih bankah od leta 2012, ko je skupni dolg znašal okoli 1,2 milijarde KM, do sredine leta 2017, ko je dolg dosegel 2,4 milijarde KM! Najhitrejši in najenostavnejši način zadolževanja vlad je najemanje posojil pri komercialnih bankah z izdajanjem zakladniških zapisov in obveznic. Vlade s tem nadomeščajo primanjkljaj prihodkov v proračunih, zato breme dolga financirajo z najemanjem posojil pri komercialnih bankah. Ta vrsta zadolževanja je večkratno tvegana.

Grafikon 2

Prvič, vlade nimajo nikakršnega motiva ali obveznosti, da bi izvajale kakršne koli reforme, saj za razliko od mednarodnih finančnih institucij (npr. MMF), ki financiranje pogojujejo s reformami, komercialne banke tega ne zahtevajo. Drugič, ta vrsta kreditiranja je večinoma dražja in škodljivejša za domače gospodarstvo, saj so obrestne mere višje, odplačevanje hitrejše, proračuni so s tem izpostavljeni pritisku, kreditiranje pa je praviloma v domači valuti. Medsebojna odvisnost vlad in komercialnih bank zmanjšuje kreditiranje gospodarstva, s tem pa tudi gospodarsko rast in razvoj.

Grafikon 3 prikazuje trend deleža javnega dolga v BDP entitet, kjer je viden nesorazmerje, saj je bil konec leta 2016 ta delež v RS celo 58 %, medtem ko je v FBiH delež le 36 %. Vidno je, da je FBiH, glede na delež dolga v BDP, bistveno manj zadolžena v primerjavi z RS.

Grafikon 3

V zadnjih petih letih je v Federaciji BiH viden zastoj deleža javnega dolga pri 36-37 % BDP, v nasprotju s trendom rasti dolga v RS z 51 % leta 2012 na 58 % leta 2016, kar se resno približuje Maastrichtskemu pragu 60 %. Takšna rast dolga v RS je poleg drugih zadolževanj posledica intenzivnih kratkoročnih zadolževanj pri komercialnih bankah preko kreditov, obveznic in zakladniških zapisov. Vendar je tu pomembno poudariti, da lahko en entitet zaradi nevzdržnega zadolževanja povzroči finančno krizo v celotni državi, zato takšen način upravljanja javnih financ kaže na obstoj visokega tveganja zlorabe.

Grafikon 4 prikazuje javno zadolženost na prebivalca BiH (per capita). Jasno je, da dolg v obdobju 2012-2015 nenehno narašča, trenutno pa v povprečju znaša 3.424 KM. V petih letih se je zadolženost na prebivalca povečala za 696 KM ali za približno 26 %, pri čemer je zadolženost na prebivalca v Republiki Srpski za približno 50 % višja v primerjavi z drugim entitetom.

Grafikon 4

Ko k javnemu dolgu dodamo še zasebni dolg, pridemo do podatka, da je trenutno vsak prebivalec BiH zadolžen minimalno 5.712 KM! Zaradi zelo nizkega življenjskega standarda, nizkih plač in pokojnin se vse več državljanov za pokrivanje življenjskih stroškov prav tako zadolžuje, praviloma pri komercialnih bankah in to po zelo neugodnih obrestnih merah. V prvih 8 mesecih leta 2017 je 75 % vseh dvignjenih kreditov državljanov predstavljalo potrošniške ali nenamenske kredite, zato pridemo do zaključka, da tako vlade kot državljani dejansko preživijo zahvaljujoč izposojenemu denarju.