Zmedeni tako delavci kot delodajalci: Zakaj Novalić "na silo" potiska zakon o delu?

Na tisoče prikrajšanih delavcev širom Bosne in Hercegovine, na stotine uničenih podjetij, so dokaz, da dosedanji zakoni ali niso dobri ali pa so jih tisti, ki so jih ustvarili, slabo izvajali oziroma izvajali tako, kot jim ustreza, piše novinska agencija Patria.

Velik prah se je dvignil okoli Predloga novega zakona o delu, ki ga ta država potrebuje, vendar je premier Federacije BiH Fadil Novalić nastopil, kot da želi, da ta zakon ne sprejmejo. Predlog zakona je bil namreč pripravljen na zelo netransparenten način, nato pa je bil javnosti serviran v času, ko okolje za implementacijo takšnega zakona sploh ne obstaja.

SDA in HDZ sta zakon "podtaknila" v prepričanju, da bodo pod krinko, da to zahtevata MDS in EU, vsi pristali na nekaj, česar še nikoli niso videli. Razen predstavnikov delodajalcev večina drugih v FBiH, ki zaposlujejo na tisoče delavcev, še vedno išče informacije o tem, kaj novi zakon dejansko vsebuje.

Prav v tem je največji problem, saj če bi imeli iskrene namene, bi vsak delodajalec prek gospodarskih zbornic že imel zakon na mizi in bi lahko podal svoje pripombe.

Almir Terzić, analitik, opozarja, da je določitev predloga zakona o delu FBiH mimo pogovorov s socialnimi partnerji – sindikati in Ekonomsko-socialnim svetom – poteza, s katero je vlada FBiH grobo prekršila proceduralni proces.

- Kakršen koli zakon o delu brez razbremenitve davkov in prispevkov na plače ne bo in ne more pripeljati do višje stopnje zaposlenosti v FBiH, s tem pa tudi v BiH, niti do večjih tujih naložb. Prav tako je brez jasne politike boja proti delu na črno in ostrejših sankcij za kršitve določb nemogoče govoriti o izboljšanju na splošno na področju zaposlovanja – pravi Terzić.

Nadalje Terzić poudarja, da je treba zakon o delu obravnavati v širšem kontekstu celotnega stanja v FBiH, ki je izjemno težko.

- Večji ekonomski učinek bi vlada FBiH imela, če bi izterjala zaostale davke in prispevke javnih podjetij in družb, ki znašajo milijarde. Kar zadeva sam zakon o delu, bi morala vlada FBiH najti načine, kako zaščititi delavca pred delodajalcem, in ne obratno – poudarja Terzić.

Zakon o delu v državah EU spremljajo socialni programi, s katerimi se delavce ščiti, če zaradi presežkov ostanejo brez dela. Poleg obveznega sistema zdravstvenega varstva, do katerega so upravičeni delavci, ki ostanejo brez dela, je tu tudi nadomestilo za brezposelnost, odvisno od trajanja delovne dobe.

- V BiH je za to treba izpolniti stroge pogoje, in tudi ko je pravica uveljavljena, je ta na ravni miloščine, ne pa možnosti za zadovoljitev osnovnih življenjskih potreb do najdbe nove zaposlitve. Zaskrbljujoča je navedba iz vlade, da želijo "preprečiti privilegirane". Vsaki vladi bi moralo biti v interesu, da izenači pravice vseh delavcev na bolje, ne pa da z odvzemanjem tistim, ki imajo kakršne koli plače, te zniža na beraško palico, na kateri je večina zaposlenih v BiH – poudarja Terzić.

Novalić še nikoli ni pojasnil, zakaj je ta zelo pomemben zakon brez vsaj kančka socialne občutljivosti in predhodnih posvetovanj z vsemi, ki jih ta zakon zadeva, kar tako spustil v postopek. Strokovnjaki nadalje opozarjajo, da realnega (zasebnega) in javnega sektorja nikoli ni mogoče izenačiti, saj je znano, da je povsod v svetu realni sektor močnejši.

Delavci, ki svojih pravic iščejo že leta, oblastem ne zaupajo, saj jih noben zakon doslej ni ščitil. Na primer Senad Smajić, predstavnik prikrajšanih delavcev Feroelektra, oblast glasno imenuje tatove.

- Tatovi ustvarjajo zakone in jih kasneje izvajajo, kot jim ustreza. Nimam nič proti novemu zakonu, saj ga zaradi svojega boja, ki traja leta, nisem uspel niti prebrati. Politika je uničila vse, kar je mogla, privilegirani pa so še vedno na funkcijah. Primer tega so Stanići, ki so uničili toliko delavcev, njihovi odvetniki pa razlagajo zakone, kot želijo, politika pa jim dovoljuje, da jih izvajajo, kot hočejo – je poudaril Smajić.