Kljub opozorilom Zvizdić ne skliče nujne seje, kršitev ustave in zakonov v škodo Bošnjakov se nadaljuje

(Patria) - Na zadnji seji Predstavniškega doma PS BiH, ki je potekala 12. junija, je poslanec Jasmin Emrić (NES) opozoril predsedujočega doma Denisa Zvizdića, da ni sklical nujne seje, ki so jo že 8. maja zahtevali pet državnih poslancev, in izrazil upanje, da bo sklicana v čim krajšem času. Zvizdić se je Emriću samo zahvalil, vendar njegovega nagovora ni komentiral. Niti deset dni kasneje seja ni bila sklicana.

Emrić je šele po štirih mesecih prejel odgovor Ministrstva za zunanjo trgovino in gospodarske odnose o nacionalni strukturi v tem ministrstvu, ki ga vodi kadrovik SNSD-a Staša Košarac. Čeprav je minister trdil, da se državni uslužbenci ne morajo nacionalno opredeliti, je Emrić pojasnil, da to ni res in da je v ministrstvu veliko večje število Srbov, kot jim pripada po ustavi in zadnjem popisu, medtem ko primanjkuje Bošnjakov. Tudi v Ministrstvu za promet in komunikacije, ki ga vodi Edin Forto, primanjkuje Bošnjakov, pri čemer je minister Forto v svojem odgovoru priznal, da najprej gleda strokovnost in kompetence, kar bi v prevodu pomenilo, da ni strokovnih in sposobnih Bošnjakov, v kar je težko verjeti.

Spomnimo, pet državnih poslancev je zahtevalo sejo na temo "Obravnava podatkov o etnični zastopanosti zaposlenih v institucijah Bosne in Hercegovine - vzroki in posledice neizvajanja ustave in zakonov Bosne in Hercegovine, s katerimi je določena sorazmerna zastopanost konstitutivnih narodov in Ostalih v institucijah Bosne in Hercegovine", analiza podatkov iz več kot 70 državnih institucij pa je pokazala, da primanjkuje Bošnjakov, poseben problem pa so vodstveni položaji.

Zahtevo so podpisali poslanci Jasmin Emrić, Elvisa Hodžić, Šemsudin Mehmedović, Aida Baručija in Ermina Salkičević-Dizdarević.

Od analiziranih 74 institucij so Bošnjaki v neravnovesju v 62 institucijah, upoštevajoč število, ki jim pripada po zakonih Bosne in Hercegovine. Še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da je na višjih položajih, ki so vodstveni in bolje plačani, Bošnjakov bistveno manj, vendar jih je več na položajih zaposlenih s srednjo strokovno izobrazbo, kar zamegljuje skupno število zaposlenih in dejansko stanje.

V zadnjih dveh letih je prišlo do znatnega neravnovesja v škodo Bošnjakov tako pri zaposlovanju kot pri notranjem napredovanju v institucijah. To je še posebej opazno v devetih državnih ministrstvih, pa tudi v nekaterih institucijah, ki štejejo po več sto zaposlenih.

Kar zadeva zaposlene iz vrst Ostalih, je zaskrbljujoče, da število vodstvenih državnih in policijskih uslužbencev, ki se opredeljujejo kot Ostali, ni niti približno zakonsko določenemu številu, pa tudi to, da v mnogih institucijah ni niti enega zaposlenega iz vrst Ostalih.

V Ministrstvu za varnost BiH, ki ga je do decembra 2024, ko je bil aretiran, vodil Nenad Nešić, nato pa je vodenje prevzel namestnik ministra Ivica Bošnjak, je od 32 oseb, ki so v tem obdobju sklenile delovno razmerje, 28 Srbov. Podobno je v Ministrstvu za zunanjo trgovino in gospodarske odnose ter v Ministrstvu za finance in zakladništvo, ki ju vodijo kadroviki SNSD-a.

V Ministrstvu za pravosodje BiH, ki ga vodi Davor Bunoza (HDZ), je število Hrvatov in Bošnjakov skoraj izenačeno.

Edini primer, kjer je nacionalno ravnovesje spoštovano, je Centralna banka BiH, v kateri dela 50 odstotkov Bošnjakov, 31 odstotkov Srbov, 16 odstotkov Hrvatov in 3 odstotki Ostalih.

V Ministrstvu za promet in komunikacije, ki ga vodi Edin Forto, je od šestih vodstvenih uslužbencev le eden Bošnjak.

Od skupno 4.081 zaposlenih v 28 institucijah, za katera imenovanja je pristojen Svet ministrov BiH, Bošnjaki vodijo institucije, ki imajo 339 zaposlenih oziroma 8 %. Srbi in Hrvati vodijo institucije, ki imajo 3.742 zaposlenih oziroma 92 %. Proračun teh 28 institucij za leto 2024 je znašal 330 milijonov KM. Bošnjaki vodijo šest institucij s proračunom v višini 51 milijona KM, Srbi in Hrvati pa vodijo 22 institucij s proračunom v višini 279 milijonov KM.

V 13 državnih institucijah s sedežem v bh. entiteti Republika srbska je od 3.045 skupaj zaposlenih le 1.165 oseb bošnjaške narodnosti. Bošnjakov je manj na 361 položajih, medtem ko je Srbov več na 296 položajih, Hrvatov pa 109, manjka pa tudi določeno število zaposlenih iz vrst Ostalih.

Poseben problem so policijske agencije, ki se zapolnjujejo po popisu iz leta 1991, kar bi bilo treba spremeniti glede na to, da imamo veljaven popis iz leta 2013. Vendar ne glede na to je v SIPA-i na primer že leto dni več zaposlenih Srbov kot Bošnjakov. V vseh treh državnih policijskih agencijah primanjkuje zaposlenih iz vrst Ostalih.

Poslanci so zaradi takšnega stanja zahtevali uvedbo moratorija na zaposlovanje in imenovanje v institucije, da bi se ugotovilo stanje nacionalne zastopanosti in pristopilo k spoštovanju ustave BiH in zakonov o sorazmerni zastopanosti.

Vendar očitno o tej temi ne razpravljajo niti Zvizdić niti stranke trojke, zato se postavlja vprašanje, kdo naj bi ščitil interese Bošnjakov v državnih institucijah. Opozicija ali tisti, ki so storili vse, da bi bili na oblasti s SNSD-om in HDZ-om?