Kljub napetostim med Ukrajino in Rusijo: Bosna in Hercegovina ne bo več trpela pomanjkanja plina

Po napovedih, da bo Rusija zaradi previsokih dolgov ustavila dobavo plina Ukrajini, so se v Bosni in Hercegovini začele skrbi, saj se bliža še ena zima, za katero običajno napovedujejo rekordno nizke temperature, piše bosanska novinarska agencija Patria. 

Prebivalci Sarajeva se dobro spominjajo ruske prekinitve dobave plina Ukrajini januarja 2009. Takrat je glavno mesto čez noč ostalo brez energenta, kar je povzročilo panično iskanje kakršnih koli električnih peči.

Na srečo se takšna katastrofa ne more ponoviti. Ko je Evropa januarja 2009 doživela resne energetske udarce, ko sta bila ogrožena tako prebivalstvo kot industrija, ki se 80-odstotno zanaša na plin, se je vedelo, da bodo najdeni alternativni rešitvi.

Severni tok kot rešitev

V samo 21 mesecih je bila zgrajena nova plinovodna pot. Gre za alternativno pot Severni tok, ki je povezala Rusijo in Nemčijo preko Baltskega morja. Projekt je stal 7,4 milijarde evrov. Zgradil ga je Gazprom s pomočjo močnih evropskih zasebnih podjetij, nemških Wintershalla in E.ON-a, nizozemskega Gasunieja in francoskega GDF Sueza.

Ta podjetja so tudi velikanska distributerja plina, zato je zelo verjetno, da bo BH Gas v primeru pomanjkanja prav od njih kupil potrebne količine energenta. Preko Severnega toka je, čeprav zapleteno, mogoče oskrbovanje do Madžarske, nato do Srbije in naprej do Bosne in Hercegovine. Dejstvo je, da ima Bosna in Hercegovina dvajsetletno pogodbo z Gazpromom, ki je veljavna od leta 1998 do 2018. Bosna in Hercegovina je majhna porabnica, zato je odvisna od globalnih porabnikov plina in ne predstavlja nikakršne težave za normalno oskrbo.

Že prej se je govorilo o možnih skladiščenjih zemeljskega plina v Bosni in Hercegovini. Srbija je namreč naredila lastno skladišče plina, enako tudi Hrvaška. Bosna in Hercegovina tega ni storila. Neimenovani vir Patrie v BH Gasu priznava, da gre za drago naložbo, predvsem zato, ker je v Bosni in Hercegovini vse manj porabnikov zemeljskega plina in vse manjša poraba zaradi več zaporednih blagih zim v naši državi.

Bosna in Hercegovina ostaja brez lastnega skladišča

Na rednem posvetovanju o oskrbi s plinom, ki je potekalo avgusta letos na Dunaju, so na predlog za izgradnjo novega skladišča plina v Bosni in Hercegovini ter regiji dejali, da je v Evropi že preveč skladišč plina. Govorilo se je o Transjadranskem plinovodu (projekt TAP), ki bi rešil oskrbo Evrope in zahodnega Balkana z zemeljskim plinom. Evropska investicijska banka je balkanskim državam ponudila kredit v višini 7 milijard evrov za dokončno rešitev oskrbe s plinom.    

Skladišče plina, ki ga ima Srbija, bi se lahko izkoristilo tudi za rezerve Bosne in Hercegovine. Financiranje tega skladišča je namreč pomagal ruski Gazprom. Ponudili so podobno finančno sodelovanje tudi Bosni in Hercegovini, vendar smo ga zavrnili prav zaradi izjemno zmanjšane porabe plina. Kot možnost ostaja skladiščenje v Srbiji za potrebe Bosne in Hercegovine po plinu. Ta vrsta skladiščenja bi pomenila plačilo dela vnaprej in bi potrošnikom v Bosni in Hercegovini prinesla številne ugodnosti, predvsem nižjo ceno in zanesljivo oskrbo s plinom, še posebej v kritični zimski sezoni.

Vse je, kot doslej, ostalo pri odprtih možnostih. 

Edina neugodna novica je, da so možne višje cene plina pri takšnem nakupu na prostem trgu. Ta cena bi lahko prepolovila pocenitev zemeljskega plina, ki smo jo nedavno dobili od naših distributerjev, piše Patria.