IN SPET JE BAJRAM V APRILU Če EUFOR po dokumentu o suverenosti RS ne aretira Dodika, se bo bošnjaška politika dolžna podati po poti Republike

Piše: Rasim Belko

---

In spet je Bajram v aprilu. Poleg tega, da je vsak Bajram najsrečnejši dan muslimanov, je bosanskim muslimanom (Bošnjakom) tudi DAN OPOMINJANJA. Kajti Bošnjaki nikoli ne smejo pozabiti Kurban-Bajrama aprila 1992. leta. Tega Bajrama se je začelo preliti bošnjaško kri, da bi se ta narod islamske vere očistil s teh prostorov po fašističnem diktatu kreatorjev srbsko-hrvaškega agresorja. Od tega dne so bajrami v mnogih muslimanskih hišah prazni. Nekaterih hiš ni. Nič pa tudi nekaterih druzin. V naletu fašizma pod zastavo hegemonizma so Bošnjaki na vsakem pedlju Bosne in Hercegovine bili ubijani neselektivno, a organizirano in načrtovano. In ne glede na to, kako zelo si Bošnjaki želijo slediti Navodilu in se ravnati po odpuščanju, mislim, da si noben Bošnjak ne bi smel privoščiti bajramskega jutra, ne da bi pred tem obiskal vsak kotiček svojega doma in se prepričal, da ni nevarnosti. 

Dodik je politični naslednik Karadžića

In ne glede na to, kako nas drugi ali mi sami prepričujemo, da smo zdaj svobodni in v miru, ne smemo pozabiti, da so tudi oni na Bajram 1992. leta verjeli prav tako. Zato mora vsak Bošnjak danes spati in praznovati in živeti vedno buden. 

Da je to nujno, kaže za danes napovedano srečanje v Banjaluki, kjer se bodo pretekli in sedanji izvajalci del na velikosrbskem projektu zbrali okoli iste ideje - srbskega sveta. Torej okoli tistega, kar so nekoč imenovali velika Srbija, zaradi česar so kreatorji njihovih politik in entitet RS storili mednarodno obsojeno etnično čiščenje, posilstva, genocid, urbicid, kulturocid. 

Milorad Dodik, politični naslednik Radovana Karadžića, bo danes v mestu na Vrbasu ponudil srbskim politikom samostojnost entitete Republika srbska v okviru Bosne in Hercegovine. 

“Ponudil bom dokument, ki bo stremel k združitvi okoli nujne stopnje samostojnosti RS v okviru BiH. To je tista oblika, ki smo jo imeli z Daytonskim sporazumom. Moj predlog bo, da se zavrnejo vsi akti, ki so bili sprejeti in niso predvideni z Ustavo”, je navedel Dodik.

In seveda laže, ker nobena samostojnost RS ne obstaja v Daytonu. Ni je bilo ne pred njim, ne po njem. Ta samostojnost obstaja le v načrtih SANU, torej Beograda in politik, ustvarjenih v teh načrtih, za katere je Dodik trenutni izvajalec del. 

Nujna budnost

Kontinuiteta državnosti, ozemeljske celovitosti in suverenosti Bosne in Hercegovine je zagotovljena z Daytonom in sam po sebi izključuje vsako obliko samostojnosti entitet kot nižjih poddržavnih ureditev, kot so entitete in kantoni. 

Dodik ve, da to, kar bo danes, na Bajram, ponudil, ni rešitev, vendar se zaveda, da če bo to, kar ponuja, zaživelo kot realnost, na katero bo s časom navajal probosansko in mednarodno politiko, lahko kmalu pride tudi čas, ko bo razglasil dejansko samostojnost od Bosne in Hercegovine. 

Zato Bošnjaki, zlasti njihovi politični prvaki, danes ne smejo biti opiti od veselja Bajrama. Niti noben Bošnjak ne sme biti uspavan s vsiljeno samomorilsko sintagmo “naj ne strelja”. A strelja, po šivih, na vsakem vogalu. 

Ne strelja le tistim, ki se zavijejo v svoje domove in sedijo v srcu tistega, kar so Bošnjaki, del Srbov in Hrvatov, vseukupno Bosanci in Hercegovci branili v devetdesetih. Kajti le v srcu, na primer, glavnega mesta Bosne in Hercegovine, verjamejo v možnost dogovora z Miloradom Dodikom. Le tisti, ki ne poznajo te drže, verjamejo, da je Dodik lahko nekdo, ki se spreminja na bolje, za dobro vseh. A so daleč od resnice in Dodik jih bo danes vse demantiral. 

Tisti, ki že od devetdesetih vedo, kakšna je politika, takrat Karadžića, danes Dodika, morajo biti pripravljeni. Nobena samostojnost RS, notranja suverenost ali odcepitev, ni mogoča. O tem NI PREGOVARJANJA. 

Zato morajo akterji bosanske/bošnjaške politike biti pripravljeni na hiter in bliskovit odgovor. Ta odgovor zahteva, da po bajramskem jutru krenijo v politično ofenzivo ne proti Dodiku, ampak proti predstavnikom mednarodne skupnosti. Dodikov dokument je uvertura v delitev drže, torej uvertura v vojno, in če želi mednarodna skupnost resnično ohraniti mir v Bosni in na Balkanu, potem morajo njene sile EUFOR-ja biti pripravljene aretirati Milorada Dodika takoj po objavi njegovega dokumenta. 

Če pa mednarodna skupnost tega ne bo storila, in leta že priča smo njihovi pasivnosti, mora biti probosanska/bošnjaška politika pripravljena, že jutri, na Dan mučenikov (tistih, ki so branili to državo), da se zbere okoli ideje ugasitve Daytona in vrnitve na Ustavo Republike Bosne in Hercegovine. 

Aretacija Dodika ali vrnitev na Republiko BiH

Dodik je globoko zašel v svoj separatizem. Nazaj ne želi, niti ne more, zato se je odločil iti po poti premikanja meja, v upanju, da se bodo vsi s časom navadili in sprejeli realnost. Nekateri so se in to je nevarnost. Zato se morajo od Bihaća do Goražda, in zlasti v Sarajevu, zbrati PATRIOTISKE politične sile in poslati jasno sporočilo, da so sile, ki ljubijo Bosno in Hercegovino bolj kot karkoli, pripravljene stopiti na obrambno črto. 

Na koncu, namesto zaključka, bom ponovno delil sporočilo besedila profesorja Išerića:  “Čuvari Bosne jo bodo branili s svojimi življenji, če bo potrebno. In jo bodo branili. Toda če do takšnega scenarija, bog ne daj, pride, ne bo več nobenih daytonov, ki bi vsiljevali rešitve v nasprotju z mednarodnim pravom in demokratičnimi standardi ter ki bi onemogočali delovanje drže in njenih institucij”. 

In dodal bom, če si Dodik upa, mednarodna skupnost pa se bo zataknila v svoji neodločnosti, morajo bosanske/bošnjaške sile biti pogumne in pripravljene vrniti Bosno in Hercegovino na Ustavo Republike, ker je očitno to predpogoj, da ta država gre naprej. 

Naj vam bo Bajram Šerif Mubarek Olsun, vendar ne smemo preveč praznovati, da ne bi jokali, kot na Bajram '92.