'Tudi Manjača in Mauthausen so gradili fašisti'

LINZ, (Patria) - Delegacija Zveze logorskih zapornikov v BiH se je danes udeležila obeležitve 74. obletnice zaprtja nacističnega taborišča Mauthausen v Avstriji.

Koncentracijsko taborišče Mauthausen je bilo največje nacistično taborišče med drugo svetovno vojno na območju današnje Avstrije. Nahajalo se je v Mauthausenu, 15 km vzhodno od Linza, in je obstajalo od 8. avgusta 1938 do osvoboditve s strani ameriške vojske 5. maja 1945.

Na obeležitvi obletnice zaprtja Mauthausna se delegacija Zveze logorskih zapornikov iz Bosne in Hercegovine udeležuje od leta 2016, ko je v tem taborišču bila postavljena spominska plošča logorskim zapornikom iz druge svetovne vojne, rojenim v Bosni in Hercegovini. Ocenjuje se, da je več sto logorskih zapornikov iz Bosne in Hercegovine bilo zaprtih v Mauthausnu. Nekateri so bili ubiti, drugi pa so se uspeli vrniti domov.

V delegaciji Zveze logorskih zapornikov iz BiH, ki se je letos udeležila obeležitve nacističnih zločinov v Mauthausnu, je bilo tudi šest nekdanjih logorskih zapornikov, ki so bili ujeti v različnih taboriščih med agresijo na Bosno in Hercegovino v devetdesetih letih. Pravijo, da danes sočustvujejo z vsako žrtvijo, ne glede na to, kje se nahaja in kdaj je bil nad njo storjen zločin, zato so se udeležili današnje komemoracije.

Osman Talić (68) je med devetdesetimi leti preživel dve leti v šestih taboriščih, ki so bila pod nadzorom srbske vojske. Bil je pobudnik odpora v Sanskem Mostu in eden od vodilnih ljudi organizacije obrambe tega dela Bosne in Hercegovine po napadu srbskih sil. Zadnje od šestih taborišč, v katerih je bil zaprt, je bilo taborišče Manjača na istoimenski planini v bližini Banja Luke. Na vprašanje, kako s te časovne razdalje gleda na obdobje ujetništva, Talić pravi, da je to njegova najhujša življenjska izkušnja. Na prste lahko prešteje taborišča, v katerih je videl smrt. Pred njim so ubijali tudi ženske, pa tudi osemmesečnega dojenčka. Zato, pravi, čuti bolečino žrtev tudi v Mauthausnu, čeprav so bili ti zločini storjeni pred več kot 70 leti.

"Fašisti so naredili tako Mauthausen kot taborišča v Bosni in Hercegovini. Videla sem umore, mučenja," pravi Talić za agencijo Patria.

"V taborišču so mi roke dajali v vrelo vodo, da bi od mene dobili kakšno izjavo," pravi Talić, s čimer želi opozoriti na obseg zločinov, ki so bili storjeni nad njim in drugimi zaporniki.

Talić pravi, da je bil morda še večji poraz v njegovem življenju, ko je maja 1992 moral svojo hišo v Sanskem Mostu označiti z belo rjuho, da bi srbska vojska vedela, v katerih hišah živijo nesrbi.

"Čutil sem, da sem izdal očeta in deda. Danes, ko o tem razmišljam, tega nikoli ne bi storil ponovno, četudi bi me ubili."

Po izhodu iz taborišča in koncu vojne je Taliću uspelo oditi v Združene države Amerike. O trpljenju in grozi, ki ju je preživel v taboriščih, je govoril študentom na več ameriških univerzah.

"Amerika mi je priznala status žrtve taborišča, medtem ko v moji Bosni in Hercegovini nimam tega statusa. Sprašujem se, zakaj smo bili takrat pomembni, zdaj pa nismo. Počutim se zavrženega," pravi Talić.

Nedim Mustačević je bil star 19 let, ko so ga kot pripadnika Armije RBiH ujeli in odpeljali v taborišče Batković. Že v tistem času je bil v slabem stanju, saj je bil pred tem ranjen. Rana mu je v taborišču celila mesece, medtem ko so ga v tem času ponovno pretepali. Medtem ko stoji pred sarkofagom žrtvam Mauthausna, se spominja 9,5 meseca trpljenja v taborišču Batković.

"V nekem trenutku sem imel le 48 kilogramov," pravi Mustačević novinarju Patrije.
 
"Pojavile so se uši, nismo imeli nikakršnih higienskih pogojev. Spali smo na betonu. V nekem trenutku nas je bilo okoli 2.500 logorskih zapornikov."

Mustačević je danes star 47 let. Po taborišču se je dolgo okreval.

"Poskušam ne razmišljati o obdobju taborišča," pravi Mustačević, medtem ko se njegov pogled izgubi v daljavo. Pred njim številne svetovne delegacije sporočajo, da logorski zaporniki niso številke, temveč ljudje. Počast žrtvam izreka tudi mladi avstrijski kancler Sebastian Kurz.

Zveza logorskih zapornikov v Bosni in Hercegovini združuje 55.000 članov, logorskih zapornikov in zapornic, ki poskušajo ohraniti kulturo spomina na grozote, ki so jih doživeli v taboriščih med vojno v Bosni in Hercegovini v devetdesetih letih.