Tudi Lavić opozarja na škodljivost pogajanj o volilnem zakonu, medtem ko država propada

Napovedano nadaljevanje pogajanj o volilnem zakonu sproža vse več odzivov. Trenutno razen ljudi iz ožjega vodstva SDA nihče ne misli, da bi sploh bilo treba pogajati, dokler se ne reši problem protiustavnih dejavnosti iz RS.

„Nihče več ne bi smel sodelovati v pogovorih o volilnem zakonu, dokler se država Bosna in Hercegovina ne odblokira od usklajenega antibosanskega pakta 'Dodik-Čović'. Institucije države morajo delovati in končno prenehati s t. i. 'dogovarjanjem narodov' in 'narodnih voditeljev'“, je na družbenih omrežjih sporočil profesor s Fakultete političnih znanosti v Sarajevu Senadin Lavić.

Spomnimo, sredi prihodnjega tedna v Sarajevo ponovno prihajata predstavnika ameriške in evropske administracije, Matthew Palmer in Angelina Eichhorst. To pomeni, da naše politike čaka nov krog pogajanj o spremembah volilne zakonodaje Bosne in Hercegovine. Voditelja SDA in HDZ sta delno optimistična glede možnih dogovorov. Vendar optimizma ne delijo niti analitiki niti opozicija.

„23., 24. in 25. januarja bodo ali bi morali biti končani pogovori s predstavniki evropske in ameriške administracije na temo sprememb volilnega zakona v skladu z izvajanjem sporazuma iz Mostarja, ki se nanaša na volilni zakon, legitimno zastopanje konstitutivnih narodov“, je dejal Dragan Čović, predsednik HDZ BiH.

Iz SDA po tem, ko so zahtevali in dobili podporo ostalih strank iz F BiH, da ni pogajanj, dokler se država ruši, se zdi, da pripravljajo teren za nadaljevanje svoje davno začete igre s HDZ.

„Sprva so bili odgovori trdi, ker se vsak težko odreče tistemu, kar drži v svojih rokah. Težko mu je stopiti pred svoje članstvo in volivce s tem, da je nekaj dal, a da bi se nekaj dobilo, bo treba nekaj dati, tudi z naše strani in s strani HDZ“, je dejal Bakir Izetbegović, predsednik SDA.

Dvome v pripravljenost SDA, da vse spet skrči na dogovor narodov, je poglobila izjava podpredsednika te stranke Safeta Softića s slabim poskusom, da bi državljanom pojasnil, da kompromis s HDZ ni izdaja države, kot se to predstavlja v javnosti.