Propoved reis-ul-uleme: Ostati doma, na svojem mestu, je teh dneh največja stopnja dobrodelnosti

SARAJEVO, (Patria) - Današnjo pridigo je imel reis-ul-ulema Husein ef. Kavazović v Gazi Husref-begovi mošeji v Sarajevu. Pridigo prenašamo v celoti:

"Hvaljen naj bo Alah. Z Njegovim imenom začenjamo vsak govor in besedo, vsa dobra dejanja in dela naša. On je Gospodar vsega: znanega in neznanega, vidnega in nevidnega. Naj bo blagoslovljen prerok Muhamed, naj je mir z njim, plemeniti in iskreni zadnji prerok med ljudmi, njegova družina in njegovi privrženci v vseh časih!

Prosimo Vzvišenega Alaha v tem izbranem dnevu, v dnevu našega skupnega življenja: za ljubezen in zdravje v naših družinah, za ljubezen in usmiljenje med našimi bližnjimi, za ljubezen in spoštovanje med različnimi narodi, ki so bratje in sestre, rojeni od ene matere in enega očeta.

Dragi verniki, spoštovani džemati!

To je druga džuma-namaz, odkar živimo v razmerah izrednega stanja na Zemlji. Zadela nas je nesreča in veliko preizkušnjo. Kot verniki jo sprejemamo, ker smo prepričani, da je od Boga. V svoji Knjigi je rekel:

Reci: Zgodilo se nam bo le tisto, kar nam Alah odredi, On je naš Gospodar. In naj se verniki le v Alaha zanašajo (at-Tawba, 51).

V tej situaciji smo se še enkrat prepričali o resničnosti sunneta, o oporoki preroka Mohameda, naj je mir z njim, ki nas je učil o čistoči telesa. Zato, jemljimo abdest čim večkrat in vsaj petkrat dnevno si umivajmo roke in obraze, brišimo si glave in si umivajmo noge.

Ostanimo v svojih domovih, na mestih našega bivanja, ker je rekel: Če slišite, da se je v nekem kraju pojavila kuga, ne hodite v ta kraj, in če ste se znašli v kraju, kjer se je pojavila kuga, ne zapuščajte tega kraja.

Še nas je razveselil z besedami: Vsakega človeka, ki ga zadene kuga (nalezljiva bolezen), pa ta potrpežljivo ostane v svoji hiši, v upanju na nagrado od Boga in verovanju, da ga ne bo zadelo nič drugega, kot tisto, kar mu je Vsemogočni Bog določil, takšen bo imel nagrado mučenika.

Ostati doma, na svojem mestu, je teh dneh največja stopnja dobrodelnosti in odgovornosti, saj po Zemlji odmeva sporočilo: Ostanimo doma in rešimo človeštvo, ker je Alah rekel: Kdor reši enega človeka, kot da je rešil vse ljudi.

Bratje in sestre.

Za ta naš čas je vezana še ena priporočilo, ki nam ga je v amanet pustil ljubljeni prerok Mohamed, naj je mir z njim. Rekel je: Ko bi nastopil sodni dan, in bi v roki nekoga izmed vas bila sadika, in če bi bil sposoben, da jo posadi, naj to stori.

V teh besedah poslušamo tolažbo in upanje, ki ju potrebujemo teh dneh. V njih najdemo močan spodbudnik, da delamo tisto, kar je najboljše in najbolj koristno v teh dneh. To je prerokov poziv k nenehnemu iskanju izhoda in premagovanju preizkušenj, ki so nas zadele. Predaja nikakor ni v skladu s prerokovim načinom ravnanja, z njegovim pogledom na svet, ki mu pripadamo in ga sledimo. Z njim hadisom nam sporoča, da nenehno iščemo najboljše rešitve in izhode ter da naše iskanje nikoli ne sme prenehati, celo ko bi nastopil sodni dan.

Bratje in sestre!

Moramo razmišljati tudi o naših načrtih za bližnjo prihodnost. Ne smemo izgubiti vere, upanja in razuma, ker je človek bitje vere, upanja in razuma. Pomlad je, zato bi morali posaditi naše drevo, posejati seme na naših njivah in v naših vrtovih. To je čas setve. Vabim vse, ki ne spadajo v rizične skupine, da medtem ko se zdravniki borijo z virusom, obdelamo naša polja in naše vrtove. Naj vsak posadi svoj vrt. Bog nam vedno pošilja znake in naučiti se moramo brati Njegova sporočila. Zdaj je čas, da se ustavimo, da pogledamo v zemljo, da jo vzamemo v roke, da ponovno začutimo njen vonj. Spomnimo se, iz nje smo ustvarjeni, v njo se bomo vrnili. Ona je naše telo in iz nje je naša hrana.

Zemlja že dolgo kliče po naših rokah, a se boji naše pohlepa. Pojdimo na naša polja in v naše vrtove, tam je od nekdaj Božji blagoslov za nas in za naše otroke. Z našim zgledom jih učimo, kako posaditi vrt, kako se z ljubeznijo odnositi do zemlje. Čas je, da jih naučimo, kako se zahvaliti Bogu za blagoslove zemlje, vode in zraka. Ona nam vedno znova, kot mati, daje svoje plodove, v zameno pa zahteva le malo spoštovanja. Čas je, da naš odnos do matere zemlje preneha.

Bratje in sestre!

Veliki Abdulkadir Gejlani, naj bo Alah z njim zadovoljen, je govoril:

"O ljudje! Zgradite tisto, kar ste porušili! Operite tisto, kar ste umazali! Popravite tisto, kar ste pokvarili! Vrnite tisto, kar ste vzeli! Obdelajte polja, ki ste jih opustili! Vrnite se k svojemu Vzvišenemu Gospodu, namesto da bežite in tavate! Izkoristite vrata življenja, dokler so še odprta, ker se bodo kmalu zaprla. Izkoristite vrata kesanja, dokler so še odprta, in vrata molitve, ki se usliši, dokler niso zaprta!

Ljudje! Zaposleni smo s kopičenjem tistega, česar ne bomo jedli. Upamo v tisto, česar ne bomo dosegli. Gradimo tisto, v čemer ne bomo prebivali. Vedite, da je največja nagrada na tem svetu zadovoljstvo z Alahovo, naj je blagoslovljen in povzdignjen, odredbo, bližino in ponižnost srca pred Alahom, Gospodarjem svetov, in dvig zavese, tančice med nami in našim Gospodarjem.

Morali bi se spominjati naše minljivosti in minljivosti sveta, biti potrpežljivi v nesrečah in v vseh stanjih iskati oporo na Alaha, naj je blagoslovljen in povzdignjen. Tisti, ki se spominjajo smrti, živijo kot asketi (puščavniki), tisti, ki so potrpežljivi pri Alahu, bodo dosegli tisto, kar želijo, tisti, ki se zanašajo na Alaha, jim je Alah dovolj."

Storimo tisto, kar se od nas zahteva, nato pa se zanesimo na Alaha. Zavrzimo lenobo in zanemarjanje obveznosti. Naša vera je vera obveznosti, dolžnosti pred pravicami, dela pred upanjem, zdravja pred obredi, čistoče pred molitvijo.

Bratje in sestre!

Pred nami je ramadan. To je mesec Alahove milosti. Mesec šaban, v katerem smo, je mesec preizkušnje, v kateri smo. Če bomo izpolnjevali naše obveznosti, se držali namaza in molili, lahko upamo, da nas bo Alah razveselil s Svojo milostjo v ramadanu, kot nagrado, ter nam odprl pot do naših mošej in od nas odgnal to veliko preizkušnjo in nesrečo. Pokoravajmo se Vzvišenemu Alahu v nesrečah in nadlogah, v pomanjkanju in obilju, v bolezni in zdravju, v dobrem in zlu. Popolnoma se mu predajmo in se nanj zanesimo z molitvijo:

Alah, prosimo od Tebe Tvojo blagodat in varnost pred grehom. Prosimo od Tebe milost, zdravje, srečo, dobroto in vljudnost. Gospodar naš, bodi z nami, in ne proti nam. Podari nam zdravje, ko odhajamo in ko prihajamo, ko se dani in ko se stemni, usmeri nas k Svojemu usmiljenju, odpusti nam grehe, pomagaj nam, da se popravimo in da se nate zanašamo!

Gospodar naš, ne dovoli našim srcem, da zaidejo, ko si nam že na pravo pot pokazal, in nam podari Svojo milost; Ti si resnično Tisti, ki veliko daruje! Gospodar naš, Ti boš zbral ljudi na Dan, v katerem ni nikakršnega dvoma. Alah bo zagotovo izpolnil obljubo. (Ali Imran, 8-9.)

Daj nam tisto, kar je dobro, tako na tem svetu kot na Onem in nas obvaruj pred trpljenjem v ognju.

Gospodar naš, obvaruj nas pred hudo boleznijo in velikimi preizkušnjami.

Amin!