Hutba ob Dnevu mošej: Božje hiše kot mesta vzgoje in izgradnje človeka

(Patria) - Ob Dnevu mošej je danes v mošejah v Bosni in Hercegovini, domovinskih deželah in po svetu potekala enotna hutba ter zbiranje sredstev za obnovo preostalih mošej in mesdžitov, porušenih med agresijo na Bosno in Hercegovino.

V spomin na dan, ko je bila v Banja Luki leta 1993 minirana mošeja Ferhadija, je z odločbo poglavarstva Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini 7. maj razglašen za Dan mošej. Obeleževanje tega dne opozarja na trpljenje, popolno rušenje in devastacijo velikega števila mošej, mesdžitov in drugih vakufskih objektov med agresijo na Bosno in Hercegovino od 1992. do 1995. leta.

V institucijah in ustanovah Islamske skupnosti bo Dan mošej obeležen s priložnostnimi aktivnostmi in programi, današnja enotna hutba pa je prva od načrtovanih. Hutbo v mošeji Gazi Husrev-beg v Sarajevu je imel hafiz dr. Mensur Malkić.

Hutbo ob Dnevu mošej prenašamo v celoti: 

Hvala Alahu, Gospodarju svetov. Naj bo salavat in selam na poslednjega preroka Mohameda, s.a.v.s., njegovo častno družino in plemenite spremljevalce.

Spoštovani džemati!

Vsi, ki smo obiskovali mektebe, brali islamske knjige, obiskovali mošeje in poslušali predavanja učenjakov, vemo, da je bil prvi korak preroka, a.s., po prihodu na "svobodno ozemlje" v Medino, izgradnja mošeje. Zgradil jo je v Kubau, kraju na obrobju Medine.

Mošejo je torej zgradil še preden je dopolnil Hidžro, s katero se je začela širitev islama. Zato mora vsak kasnejši vzpon islama in vsaka afirmacija islamskih vrednot in konceptov, začeti na enak način – zagotoviti prostor, kjer se bodo ljudje zbirali, molili Alahu, dž.š., se učili predpisov in ciljev vere ter razpravljali o reševanju problemov, s katerimi se soočajo.

Muslimani za mošejo uporabljajo dva izraza: mošeja in mesdžit. Mošeja je prostor, ki združuje, mesdžit pa prostor, kjer ljudje padajo na sedždo svojemu Gospodu.

Civilizacija, ki jo gradijo ti ponižni in bogaboječi ljudje, je veličastna, polna milosti in topline. V osnovi je to civilizacija velikih ljudi in majhnih objektov, glede na potrebe; civilizacija vljudnosti in bogaboječnosti. Mošeja je v funkciji izgradnje takšnih ljudi. Prerokovo, a.s., središče vzgoje prav takšnih ljudi je bila mošeja. V tem kontekstu bomo osvetlili izraz, omenjen v Kur'anu – izraz mihrab.

Mihrab je v Kur'anu omenjen večkrat in je povezan z več osebami. Povezuje se z Zekerijjājem, a.s., s sveto Marijo, z Davudom, a.s., in Sulejmanom, a.s. Kar zadeva prerokov, a.s., mihrab v Medini, se poroča, da ni bil zgrajen ali poglobljen, kot se je kasneje razvilo, temveč je predstavljal le prostor, kjer je običajno stal, ko je vodil svoje spremljevalce v molitvi in z njega govoril.

Pod vsemi vrstami mihraba se razume prostor, namenjen čaščenju in posvečanju Bogu.

Arhitekturne oblike mihraba so se s časom spreminjale, glede na kulture, vendar so vedno imele enak namen, ne glede na to, ali gre za javne mošeje ali zasebne mihrabe, kjer so molili Bogu v domovih. Zanimiv je Marijin mihrab. Ona se je v takratni mošeji, v svojem mihrabu, dolgo in usrdno molila Alahu, dž.š., pripravljajoč se na vlogo in nalogo, ki sta ji bili namenjeni. Prerok Zekerijjā, a.s., je bil zadolžen, da skrbi zanjo, saj je zgodaj ostala sirota.

Vsakič, ko je, kot govori Kur'an, prišel k njej v mihrab, je pri njej našel hrano, ki ni bila iz tiste sezone, zato jo je vprašal, od kod ji ta. "Od Alaha!", je odgovarjala. Zekerijjā, a.s., je bil že v globoki starosti, njegova žena pa je bila neplodna. Nista imela otrok, čeprav je dolgo časa molil Alaha, dž.š., naj ga razveseli z otrokom, saj ga je nekdo moral nadomestiti pri vzdrževanju mošeje. Takšen odgovor Marije je v njem prebudil vprašanje: če jima Alah lahko daje hrano v njunem času, lahko tudi meni podari otroka v mojem času! Poročila govorijo o tem, da je takrat stopil na tisto mesto, s katerega se je Marija molila, in od tam usmeril prošnjo Alahu, dž.š., naj mu podari otroka. In kmalu je dobil odgovor, da bo dobil sina po imenu Janez.

V tem je veliko nauka, le razumsko obdarjeni sprejmejo nauk. Tudi mi v današnjem času lahko dosežemo, kar želimo – če se bomo vzgajali v mihrabu in posegli po pravih sredstvih. 

Bratje in sestre!

Beseda mihrab izvira iz besede harb, kar pomeni vojna. Mihrab je torej prostor, kjer poteka srdit duhovni boj, vojna med človekom in negativnimi silami. V mihrabu se vzgajajo bojevniki, ki se pripravljajo na velike duhovne boje znotraj sebe, nato pa tudi zunaj sebe, v življenjski resničnosti. Iz mihraba izhajajo z razvito zavestjo o svoji nalogi na tem svetu, s prijateljskim čustvom do vseh bitij.

Človek namreč v sebi nosi tudi svetove, ki so mu predhodili v stvarstvu: svet mineralov, rastlin in živali.

Človek, ki je vzgojen v mihrabu, se je naučil, da je dolžan skrbeti za te svetove, upoštevati njihove interese, se do njih obnašati kot starejši brat. Saj je vse to njegova rodbina!

Človek, ki je vzgojen v mihrabu, je iskren in predan vsem tem svetovom in nikoli ne bo ogrožal njihovega okolja, jim grenil življenje.

Takšen človek je resničen Božji namestnik na Zemlji. 

Bratje in sestre!

Mošeje so hiše Alaha, dž.š., in Njemu, Njegovemu preroku in dobrim vernikom najljubši kraji, in k njim stremijo tisti, ki verujejo v Alaha, dž.š., in Ga jemljejo za svojega zaščitnika. Prerok, a.s., je rekel: "Alahu najljubši kraji na Zemlji so njene mošeje, najbolj pa sovražni – tržnice!" (Muslim)

To je zato, ker se v mošejah gradijo ljudje, razvijajo v sebi tiste plemenitosti, ki jih je Bog Dragi vtkal v njihovo bitje, medtem ko je na tržnicah veliko lažnih priseg, goljufij in kraje. Mošeje obiskujejo tisti, ki – kot pravi Kur'an – jih prodaja ali nakup ne odvrne od spomina na Alaha, opravljanja molitve in dajanja zekata, in ki se bojijo Dneva, ko se bodo oči in srca obračale. (En-Nur, 36-37) Bile so prve vzgojne in izobraževalne šole v islamu. Iz nje so izšli spremljevalci. "Mošeja je hiša vsakega bogaboječega, oziroma: vsakega vernika!" (Ebu Nu'ajm v El-Hul-ji).

V hadisu se navaja, da bodo med tistimi sedmimi, ki se bodo na sodni dan znašli v senci Alaha, dž.š., ko druge sence ne bo, tudi človek, čigar srce je bilo navezano na mošejo. (El-Buhari in Muslim) Namreč, takšen v mošeji najde slast bližine z Alahom, dž.š., slast čaščenja in lepoto pokorščine Gospodu, kar razveseljuje njegovo srce in prinaša spokoj in razbremenitev od življenjskih skrbi, kar se zelo pozitivno odraža na njegovo telesno in duševno zdravje.

Bratje in sestre!

Trenutno prehajamo skozi fazo duhovne prenove. Še vedno imamo veliko slabosti in deformacij, vendar to usiha in pobudo prevzemajo mladi s pozitivnimi procesi, ki nas vodijo k izvirnosti, k našim predpostavkam moči. Kmalu bomo, če Bog da, lahko videli tudi rezultate ogromnih naporov, ki smo jih do sedaj vložili v svoje duhovno in moralno okrevanje. Tisti, ki do sedaj niso bili vključeni in niso sodelovali, naj se pridružijo. Ali vsaj naj ne delujejo nasprotno.

Pričakujemo, da bodo naši večji mošejski centri v svojih prostorih organizirali tudi znanstvene in strokovne seminarje in srečanja, in da nam bodo od tam prišla nova spoznanja in nove luči, ter novi impulzi za hojo proti lepši prihodnosti. In da nam bodo ponujeni ustrezni odgovori na izzive, s katerimi se soočamo. Teh je veliko: nekateri so duhovne, nekateri telesne narave; nekateri kulturni, nekateri sociološki, nekateri medicinski, nekateri psihični, nekateri ekonomski. Želimo biti izobraženi na vseh področjih življenja, kolikor je to mogoče. Naj se v prostorih znotraj mošejskih centrov ljudje učijo, kako doseči najboljše rezultate v kmetijstvu, sadjarstvu, živinoreji, čebelarstvu.

Naj ti prostori bodo polni vsebin in naj naši džemati – strokovnjaki z različnih področij govorijo o medicinskih zadevah, o socialni oskrbi, o sosedskih odnosih, o ekologiji in varovanju naravnega okolja, o pedagogiki in vzgoji človeka, itd. Da bomo dobili kakovostne odgovore, utemeljene na znanosti in v skladu s kur'anskimi navodili, na lepem in dragem mestu, mestu zbiranja in skupnosti.

"7. maj - Dan mošej" je primeren povod, da razmislimo o mošeji in izboljšanju džematskih vsebin in programov. Naj nam Vzvišeni Alah odpre poti v tej smeri. Amin!