Propoved dr. hafiza Malkića o zadnji tretjini ramazana in sadekatul-fitru: čas pojačanega ibadeta, kesanja, dobrih del

(Patria) - Direktor Uprave za verske zadeve Rijaseta Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini dr. hfz. Mensur-ef. Malkić je danes v Gazi Husrev-begovi mošeji v Sarajevu imel pridigo o zadnji tretjini ramazana in sadekatul-fitru, s čimer je sporočil, da so ti dnevi priložnost za intenzivnejši ibadet, iskreno kesanje in dobra dela, še posebej z izdvajanjem sadekatul-fitra in krepitvijo zavesti o solidarnosti med verniki.

Poudaril je, da ima sadekatul-fitr vlogo čiščenja in dopolnjevanja posta, podobno kot sehvi-sedžda pri molitvi, ter spomnil, da se njegova obveznost izvršuje preko Bejtul-mala, s čimer se zagotovi pomoč potrebnim in stabilnost Skupnosti.

Prav tako je poudaril posebno vrednost prihajajoče noči Lejletul-kadr, s čimer je vernike pozval, naj jo preživijo v molitvi, branju Kur'ana, prošnjah in dobrih delih.

Njegovo pridigo prenašamo v celoti:

"Hvala Alahu, Gospodarju svetov, naj bo salavat in mir na zadnjega preroka Muhammeda, a. s., njegovo častno družino in plemenite spremljevalce.

Drage brate in sestre!

Prejšnji teden nas je pridiga spomnila na posebno vrednost druge tretjine ramazana, časa Alahovega, dž. š., odpuščanja vernikom in vernicam, ter priložnost za preizpraševanje naših dejanj in hvale Alahu, dž. š., za blagoslove. Poudarjeno je bilo, da je ramazan čas za tekmovanje v dobrih delih, k čemur nas Alah, dž. š., vabi z besedami: ...in tekmujte v dobrih delih! (El-Bekare, 148)

Posebej je bila poudarjena obveznost zekata in zbiranja sadekatul-fitra preko organizirane akcije v Bejtul-mal Islamske skupnosti, s čimer vernik očisti svoje premoženje, pomaga Skupnosti in kaže odgovornost in solidarnost do drugih.

Ta praksa, utemeljena na Kur'anu, Poslanikovem, a. s., sunnetu in praksi hulefai-rašidina, zagotavlja, da je ibadet pravilno opravljen in v skladu z islamskimi smernicami.

Drage brate in sestre!

V torek smo vstopili v zadnjo tretjino ramazana, ki je "ščit pred ognjem" in smo začeli z ibadetom itikafa, ob spominu na Feth Mekke, na Dan osvoboditve Meke. Muhammed, a. s., je v Meko vstopil 20. ramazana 8. leta po Hidžri, kot osvoboditelj, odprl je njena vrata brez prelivanja krvi. Iz ponižnosti do Alaha, dž. š., Tistega, ki daje zmago, je vstopil v Meko skrušeno, s spuščeno glavo, tako da se je njegovo čelo skoraj dotikalo sedla jahalice, ob tem pa je učil in ponavljal ajet:

Mi bomo ti (Muhammed) dali varno zmago. (El-Feth, 1.)

S tem dostojanstvenim in veličastnim vstopom muslimanov v Meko je Vzvišeni Alah očistil to blagoslovljeno mesto mnogoboštva in ga ponovno naredil za kraj prave vere in verovanja v Enega in Edinega Gospoda. Prebivalci Meke so Muhammeda, a. s., pričakali z veseljem, zavedajoč se, da on dejansko osvobaja in rešuje človeška srca ter zagotavlja prostor, na katerem bo vladala Alahova, dž. š., Beseda, pravičen Zakon, blizu človeškemu razumu in srcu.

V suri En-Nasr, Alah, dž. š., pravi: Ko pride Alahova pomoč in zmaga, in vidiš ljudi, kako v skupinah vstopajo v Alahovo vero, ti slaví in poveličuj svojega Gospoda, hvaleč Ga, in ga prosi, naj ti odpusti, On namreč sprejema kesanje. (En-Nasr, 1-3.)

Nekateri spremljevalci so menili, da nas Alah, dž. š., v tej suri, ko govori o veličastni zmagi Fethu – osvoboditvi Meke, dejansko uči, da Mu moramo biti hvaležni in da ne smemo biti oholi zaradi uspeha, ki nam ga je omogočil On, naš Gospodar, temveč naj iščemo odpuščanje, še posebej v trenutkih Njegove pomoči, ko nas razveseli z uspehom in zmago.

Drage brate in sestre!

To so mubarek dnevi, v katerih poleg molitev, posta in zekata, izvršujemo tudi obveznost sadekatul-fitra, ki čisti in popravlja naš post od določenih napak in pomanjkljivosti.

V ramazanskih pridigah smo se spominjali tudi pomena besede zekat, ki je tesno povezana z zekatul-fitrom, sadekatul-fitrom, oziroma vitrami – domačim izrazom pri nas, ki med drugim pomeni tudi čiščenje, prečiščevanje, rast in povečanje nagrade in premoženja.

Sadekatul-fitr nadomešča določene pomanjkljivosti, ki se postniku zgodijo med postom, on je v ramazanu kot sehvi-sedžda pri molitvi, popravlja napake, kot sehvi-sedžda popravlja napake, ki smo jih naredili pri molitvi. Ibn Abbas, r. a., je dejal:

Poslanik, a. s., je določil, da se daje sadekatul-fitr kot čiščenje postniku od nepotrebnega in žaljivega govora, in da bi se oskrbeli tisti, ki so v stiski. Torej, kdor da sadekatul-fitr pred bajramsko molitvijo – bo sprejeto kot sadekatul-fitr, kdor ga da po opravljeni bajramski molitvi – bo sprejeto kot običajna miloščina.

Sunnet je, da se na Ramazanski bajram pohiti z dajanjem sadekatul-fitra, zaželeno pa je, da se to stori tudi nekaj dni pred Bajramom. Naš odnos do sadekatul-fitra in zekata je lahko vzrok našega uspeha ali neuspeha na obeh svetovih. Vzvišeni povezuje bogaboječnost in deljenje na eni strani, ter neverovanje in pohlep na drugi strani in pravi:

Tistemu, ki daje in ne greši, in tisto najlepše šteje za resnično – njemu bomo pripravili Džennet; tistemu, ki trmasto zavrača in se čuti neodvisnega in tisto najlepše šteje za lažno – njemu bomo pripravili Džehenem, in njegovo bogastvo mu, ko se bo sesul, ne bo koristilo. (El-Lejl, 5-10)

Zato izdvajanje zekata in sadekatul-fitra zagotavlja nagrado od Gospoda ter rast, povečanje in blagoslov v premoženju dajalca, nikakor pa ne nasprotno.

Vendar pa obstajajo tisti, ki se bojijo in ne dajejo zekata in sadekatul-fitra iz strahu, da jim to ne bo zmanjšalo njihovega premoženja. A oni v resnici zadržujejo del premoženja, ki ni njihovo, v skladu s pravilom, da imajo v premoženju bogatih pravico tisti, ki so v stiski. Vendar pa tisti, ki od svojega premoženja dajejo zekat, oziroma izdvajajo del premoženja, na katerega drugi imajo pravico, opažajo in pričajo povečanje preživetja in premoženja ter blagoslov v premoženju.

Z našim opozarjanjem na obveznost zekata in sadekatul-fitra skozi dimenzijo ibadeta pravilnega in odgovornega izvrševanja islamskih predpisov, hkrati opozarjamo tudi na vlogo in pomen Bejtul-mala, iz katerega se pomaga potrebnim in raznim kategorijam, ki je hrbtenica stabilnosti in razvoja naše Islamske skupnosti.

Drage brate in sestre.

V ponedeljek zvečer je mubarek noč Lejletul-kadr. To je noč, v kateri je Alah, dž. š., pred več kot 14 stoletji, v jami, na hribu Hira, preko meleka Džibrila, začel objavljati Kur'ani-kerim – Svoje zadnje Razodetje, zadnjemu preroku Muhammedu, a. s.

Noč Lejletul-kadr je za nas muslimane najdragocenejša noč. Ona, in ibadet v njej, je vrednejša od 1.000 mesecev. V suri Kadr Alah, dž. š., pravi:

Mi smo Kur'an začeli objavljati v noči Kadr. Kaj pa ti misliš, kaj je noč Kadr? Noč Kadr je boljša od tisoč mesecev. Angeli in Džibril, z dovoljenjem svojega Gospoda, se v njej spuščajo zaradi vsake odločitve, varnost je v njej, vse dokler se ne razvane zora. (El-Kadr, 1-5.)

Noč Kadr je lepo preživeti v molitvi, saj tako zaslužimo odpuščanje grehov, ki smo jih prej storili.

Noč Kadr je lepo preživeti v branju Kur'ani-kerima, ob premišljevanju o prebranih ajetih in njihovih sporočilih.

Noč Kadr in njen naslednji dan je lepo preživeti v dobrih delih, še posebej lepo je deliti miloščino potrebnim.

Noč Kadr je lepo preživeti v prošnjah, še posebej v prošnji: Allahumme inneke 'afuvvun tuhibbul-'af've fa'fu 'anni“ – „Moj Gospodar, Ti si Tisti, ki odpuščaš, Ti rad odpuščaš – pa odpusti tudi meni moje grehe!
Na koncu naj izrečem prošnjo Alahu Milostivemu, naj sprejme od nas naš post in sadekatul-fitr, naše molitve in naš zekat, ter naše prošnje v tem mubarek mesecu!

Dragi Alah, podari nam dobro na tem in na onem svetu. Amin, ja Rabbel-'alemin! (konec)