Huso Salihović o Dnevih vakufa: Vakuf je spoj preteklosti, sedanjosti in prihodnosti

(Patria) - Letošnja, 14. manifestacija “Dnevi vakufa”, ki jo organizira Vakufska direkcija Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini, bo potekala v več mestih Bosne in Hercegovine in regije, osrednje odprtje pa je načrtovano 24. aprila v Gazi Husrev-begovi knjižnici v Sarajevu.

Direktor Vakufske direkcije Huso Salihović je v pogovoru za agencijo MINA dejal, da manifestacija tudi letos združuje obnovo, razvoj in promocijo vakufa, s sporočilom, da vakuf presega posameznike in generacije.

Osrednji dogodek slovesnega odprtja bo podelitev plakete najvidnejšemu vakifu v Bosni in Hercegovini za preteklo leto. Po odločitvi upravnega odbora Vakufske direkcije je to priznanje pripadlo Vahidu Brkiću iz Gračanice, ki je financiral izgradnjo poslovnega vakufskega objekta na območju Medžlisa Islamske skupnosti Gračanica.

– Letošnja izbira najvidnejšega vakifa potrjuje, da vakuf nastane, ko se prepozna resnična potreba okolja. V tem primeru ne gre za klasičen verski objekt, temveč za poslovni prostor, ki bo dolgoročno koristil skupnosti – je dejal Salihović.

V programu manifestacije posebno mesto zavzema slovesno odprtje kompleksa mošeje Dugalića v Nevesinju, načrtovano 26. aprila, po večletni obnovi, ki je bila izvedena v partnerstvu z Generalno direkcijo vakufov Republike Turčije. Istega dne je načrtovano tudi polaganje temeljnega kamna za izgradnjo mesdžida Murad Spahije v Galčićih pri Blagaju, prav tako v sodelovanju s turškimi partnerji.

Med vsebinami letošnjih Dnevih vakufa so tudi okrogla miza o vlogi žensk pri razvoju vakufa, promocija monografije o vakufih na območju Medžlisa Islamske skupnosti Ljubuški, polaganje temeljnega kamna za izgradnjo uradne ure v Banja Luki ter okrogla miza v Novem Pazarju, posvečena 500-letnici mošeje Altun-alem.

Salihović poudarja, da so se skozi program manifestacije trudili zajeti širok spekter tem – od obnove in novih investicij do znanstvenih in raziskovalnih vsebin – da bi pokazali, da vakuf ni omejen le na en segment družbenega življenja.

– Vakuf ne pozna meja. Povezuje ljudi, ustanove in skupnosti okoli skupnega cilja ohranjanja in izboljšanja splošnega dobrega – je dejal Salihović.

Glede regionalne razsežnosti manifestacije je navedel, da vključitev Novega Pazarja in sodelovanje z Generalno direkcijo vakufov Republike Turčije potrjujeta, da ideja vakufa presega upravne in državne meje. Posebej je izpostavil tudi pomen okrogle mize o vlogi žensk pri razvoju vakufa, na kateri bodo poleg domačih udeležencev predstavljena tudi dela iz drugih organizacijskih enot Islamske skupnosti.

Eden od ciljev letošnje manifestacije je tudi dodatno krepitev javne zavesti o vakufu. Salihović opozarja, da je vakuf skozi zgodovino odgovarjal na konkretne potrebe družbe, od zdravljenja revnih in izgradnje vodovodov do izobraževanja, socialne pomoči in razvoja lokalnih skupnosti.

V tem kontekstu poudarja, da tudi sodobni vakifi nadaljujejo isto logiko delovanja: najprej prepoznajo, kaj določeno okolje potrebuje, nato pa vlagajo v projekte, ki bodo imeli trajno korist.

– Vakuf je bil vedno usmerjen k človeku in skupnosti. Njegova vrednost ni le v premoženju, temveč v koristi, ki jo to premoženje prinaša ljudem – je dejal Salihović.

Po njegovih besedah imajo Dnevi vakufa tudi pomembno vlogo pri približevanju te ideje širši populaciji, saj kažejo, da vakuf ni zaprt ali rezerviran za ozek krog ljudi. Nasprotno, gre za prostor, odprt za vse, ki želijo sodelovati, bodisi z velikimi vložki bodisi z bolj skromnim prispevkom.

Salihović je tudi spomnil, da letos mineva 30 let od ponovne vzpostavitve delovanja Vakufske direkcije, s sklepom Sabora Islamske skupnosti iz leta 1996. To obdobje je po njegovih besedah zaznamovalo popis in evidentiranje vakufskega premoženja, pravno varstvo, digitalizacijo, upravljanje in razvoj vakufov ter obnovo številnih objektov, porušenih med agresijo.

Posebej je izpostavil dejstvo, da so številni obnovljeni vakufski objekti hkrati tudi nacionalni spomeniki Bosne in Hercegovine, s katerimi se z obnovo ne vrača le vakufska funkcija, temveč tudi identiteta posameznih okolij. Kot primere je navedel mošejo Aladža v Foči in druge pomembne objekte po vsej državi.

Kljub temu je kot eno ključnih nerešenih vprašanj izpostavil izostanek zakona o povračilu premoženja v Bosni in Hercegovini, kljub večletnim prizadevanjem Vakufske direkcije, da bi to vprašanje ohranila v fokusu javnosti in institucij.

– Bosna in Hercegovina še nima zakona o povračilu premoženja in to ostaja eno najpomembnejših odprtih vprašanj glede vakufskega premoženja – je opozoril Salihović.

Glede sporočila letošnjih Dnevih vakufa je Salihović poudaril, da je vakuf trajna vrednost, ki povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost, ter zavezuje sedanje generacije, da ohranijo in izboljšajo tisto, kar so podedovale.

– Vakuf je spoj preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Naša obveznost je, da tisto, kar smo podedovali, ohranimo, razvijemo in predamo generacijam, ki prihajajo – je sporočil Salihović.

Glede prihodnjega obdobja je navedel, da bodo Dnevi vakufa še naprej prostor predstavitve razvojnih projektov, obnove vakufov, izobraževalnih in raziskovalnih vsebin ter krepitve institucionalnega sodelovanja s sorodnimi ustanovami doma in po svetu. Poleg tega je napovedal nadaljevanje zagovarjanja zakonskih rešitev, ki naj bi uredile vprašanje vakufskega premoženja, zlasti povračila premoženja.