Hurtić s Mrežno za sigurnost: Nujno ukrepati in spremeniti obstoječe zakonske rešitve

(Patria) - Minister za človekove pravice in begunce Bosne in Hercegovine Sevlid Hurtić je imel sestanek s predstavnicami upravnega odbora Mreže za varnost nevladnih organizacij.

Sprejet je bil niz sklepov v skladu s priporočili za Bosno in Hercegovino Odbora GREVIO Sveta Evrope kot nujen odgovor na primere spolnega nasilja in femicida.

Toleranca do spolnega nasilja nad ženskami v bosansko-hercegovski družbi, tako v družini, na delovnem mestu, kot v javnem prostoru, še posebej primeri femicida (najnovejši brutalni primer v Gradačcu), zahtevajo nujnost sprejetja novih in izvajanje obstoječih pravnih predpisov, v skladu s priporočili Odbora Sveta Evrope za spremljanje izvajanja Istanbulske konvencije.

Priporočila Sveta Evrope so bila sprejeta junija 2022, na podlagi celovitega vpogleda in analize strokovnjakov Sveta Evrope o stopnji izvajanja Istanbulske konvencije v Bosni in Hercegovini. V skladu s priporočili je Bosna in Hercegovina dolžna izboljšati izvajanje standardov Istanbulske konvencije, da bi dosegla potrebno raven usklajenosti z določbami Istanbulske konvencije.

V tem trenutku je nujna potreba po osredotočanju na izboljšanje preprečevanja in zaščite pred najhujšimi oblikami spolne diskriminacije in kršitev Istanbulske konvencije, ki imajo nepredvidljive in tragične posledice, to je nasilje nad ženskami in deklicami ter femicid.

Sklepi pozivajo k nujnemu in usklajenemu ukrepanju vseh ravni oblasti v Bosni in Hercegovini, v skladu z njihovimi ustavnimi in zakonskimi pristojnostmi:

1. Nujno sprejeti predpise in podzakonske akte, s katerimi bo zagotovljena učinkovita zaščita žrtev nasilja v skladu s standardi Istanbulske konvencije, še posebej v zvezi s kazensko politiko, da bodo kazni in ukrepi, ki se izrečejo za nasilje v družini in druge oblike nasilja nad ženskami, učinkoviti, sorazmerni in odvračajoči od storitve dejanja.

2. Policija, pravosodje in centri za socialno delo morajo sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev fizične varnosti in psihičnega blagostanja žrtev spolnega nasilja in otrok ter prekiniti krog moči in zlorabe s strani storilcev. Nujno je krepiti profesionalnost in objektivnost pri postopanju ter usposabljati centre za socialno delo in policijo za učinkovitejše spremljanje stanja in ukrepanje v skupnostih, ob tesnem sodelovanju z državljani in nevladnim sektorjem.

3. Policija in centri za socialno delo ob podpori pravosodja in drugih subjektov zaščite so dolžni profesionalno, temeljito in dosledno izvajati ocene tveganja in obvladovanje tveganja spolnega nasilja, ob upoštevanju vseh dejavnikov tveganja (kot npr. predhodna prijava nasilja, vložitev zahteve za ločitev itd.).

Nujno je zagotoviti, da se ocene tveganja:

a) izvajajo sistematično tudi za otroke žrtve in priče nasilja, ob upoštevanju kakršne koli grožnje
zanje ali ki se nanaša na njihovo odstranitev iz nasilnega okolja;
b) izvajajo nenehno in se ponavljajo v vseh ustreznih fazah postopka;
c) vključujejo vse akterje v krogu zaščite pred nasiljem (policija, socialno delo, šolstvo, zdravstvo, varne hiše in druge specializirane nevladne organizacije itd.) in da predstavljajo osrednji element usklajenega „medsektorskega“ odziva preprečevanja in zaščite;
d) da rezultirajo v varnostnem načrtu za žrtve, ki bo celovit in izvedljiv.

4. Zagotoviti pravni status, kot tudi dovolj in stalno financiranje iz javnih proračunov za vse oblike specializirane podpore in pomoči za žrtve nasilja, vključno z varnimi hišami, pravnimi in psihološkimi svetovalnicami ter SOS telefonom.

5. Zagotoviti standarde za postopanje in financiranje programov za delo s storilci nasilja.

6. Z namenom presegati stereotipe o spolu in krepiti poklicne veščine, uvesti sistematično in obvezno usposabljanje o vseh oblikah nasilja nad ženskami za ustrezne strokovne osebe, ki delajo z žrtvami ali storilci, še posebej za policijo, tožilce ali sodnike, kot tudi za osebje centrov za socialno delo in medicinsko osebje, v skladu s standardi Istanbulske konvencije. Da bi zagotovili kontinuiteto in trajnost, mora biti usposabljanje financirano iz proračuna in ne sme biti odvisno od donatorskih sredstev.

7. Vsi subjekti zaščite (posebej, centri za socialno delo, zdravstvo, policija in pravosodje) morajo redno in sistematično zbirati administrativne podatke za vse oblike nasilja nad ženskami v vseh fazah postopanja, razvrščene po spolu in starosti žrtve in storilca, obliki nasilja in odnosu med storilcem in žrtvijo, za celotno ozemlje Bosne in Hercegovine. To je edini način, da se izvede analiza in jasno artikulira napaka v odzivu institucij na nasilje, ki se nenehno ponavlja kot največja pomanjkljivost pri uresničevanju pravic žrtev.

8. Namesto da je spolno nasilje predmet medijskega zanimanja šele po dogodku kakšnega težkega primera, morajo mediji, še posebej javni servisi, izvajati dolgoročne in nenehne programske vsebine za ozaveščanje strokovne in širše javnosti o preprečevanju in zaščiti žrtev pred vsemi oblikami spolnega nasilja. Poleg širjenja znanja in presegati stereotipe, cilj programskih vsebin in kampanj mora nujno biti tudi spodbujanje vprašanja osebne in družbene odgovornosti v primerih nasilja nad ženskami. Enako pomembno je, da so kampanje in ozaveščanje usmerjeni tudi na ženske, ki so v nevarnosti diskriminacije, da bi dobile informacije o svojih pravicah in storitvah
podpore, ki so jim na voljo.

9. Izboljšati sistem delovanja in koordinacije obstoječih koordinacijskih organov za spremljanje izvajanja Istanbulske konvencije na različnih ravneh oblasti v BiH, da bi zagotovili celovito koordinacijo, standarde postopanja in izmenjavo informacij med temi organi, tako da se spoštujejo standardi Istanbulske konvencije v vseh delih Bosne in Hercegovine, v tesnem posvetovanju s specializiranimi nevladnimi organizacijami in civilno družbo.

10. Sestava Odbora za spremljanje in poročanje po Istanbulski konvenciji in femicidu, ki ga je leta 2019. leta oblikovalo Vijeće ministrov Bosne in Hercegovine, je še vedno nepopolna, saj v njem ni predstavnikov Republike Srbske. Nujno je, da se predstavniki iz Republike Srbske vključijo v delo tega odbora, ki bi med drugim moral zagotoviti celovito koordinacijo in izmenjavo informacij med organi na različnih ravneh oblasti v Bosni in Hercegovini.

11. Končno je čas, da Bosna in Hercegovina, z namenom celovitega in usklajenega izvajanja priporočil Odbora Sveta Evrope za spremljanje izvajanja Istanbulske konvencije (Odbor GREVIO), sprejme Akcijski načrt za izvajanje priporočil, ki ga bodo izvajale vse ravni oblasti v skladu s svojimi ustavnimi in zakonskimi pristojnostmi. Pri izvajanju Akcijskega načrta so ključni partnerji organov oblasti specializirane nevladne organizacije, različni projekti mednarodne pomoči pa so pomembna podpora uresničitvi.