Hrvaško cvetje iz Naše stranke: Sabina Ćudić zagovarja Čovićev narativ o konsociaciji!

Napisal: Rasim Belko @rasimbelko

Čudil sem se nekaterim akterjem našega trpečega političnega življenja, ki v zadnjem času pogosto v javnem prostoru uporabljajo izraz »sarajevski HNS«. Šele nedavno sem spoznal, da se ta pojem ne nanaša na Trojko, temveč na njen socio-liberalni krak, znan kot Naša stranka.

Gre za projekt, ustvarjen v krogih, ki v Socialnodemokratski stranki (SDP) niso mogli uresničevati projektov fine mestne raje (FGR), s katerimi bi dokazovali, da so parade in skrb za kužke, muce in papagaje pomembnejši od interesov in skrbi za državo. Iz takšnega projekta, z obilno pomočjo mednarodne skupnosti in lobističnih krogov, je začela delovati Naša stranka, projekt, ki je bil do leta 2022 omejen na traso Grasove trojke, z določeno prisotnostjo v Parlamentu Federacije.

Danes je ta Naša stranka vezno tkivo projekta Trojka, ki so ga ustvarili tisti krogi, ki so ustvarili Našo stranko. Perjanica Naše stranke pa je Sabina Ćudić, ki je v strankarskih strukturah uvedla strahovlado, predsednika Edina Forto pa izpostavila kot bedaka, ki bo pobiral gelere javnosti.

Naša stranka se je, začenši z konstituiranjem aktualnega mandata Mestne uprave v Mostarju do danes, resnično izkazala kot sarajevska politična podružnica HDZ-ja BiH, kar je bilo zelo jasno vidno ne le v federalnem Parlamentu, ampak tudi na državni ravni.

To je osnova, zakaj so jih poimenovali sarajevski HNS. Da je to več kot argumentirano, je pokazal lanskoletni »Sarajevski plenum: Quo vadis Balkan?«. Na eni od panelnih sej je sodelovala perjanica sarajevskega HNS-a Sabina Ćudić in vsej javnosti v Bosni in Hercegovini pokazala, da so Našisti v absolutni meri prevzeli narativ zdaj že očitno svojega mentorja Dragana Čovića.

Panelna seja, na kateri je sodelovala Ćudićeva, je nosila naslov »O ustavu in potrebi po spremembi ustave v BiH«.

Ćudićeva je na presenečenje vseh dejala: »O konsociaciji bom rekla, da imamo grobo deljene vrste – na korporativne in liberalne. Živimo zelo rigidno konsociacijo, kjer so zagotovljene dobesedno definirane pravice vseh etničnih skupin. Moje vprašanje je kot politika in politologinja, ali lahko znotraj obstoječega ustava prehajamo od rigidne k liberalni konsociaciji. Mislim, da je napačno zagovarjati demokracijo na način vladavine večine. Želela bi si, da bi šli k liberalni demokraciji in se oddaljili od naših delitev, ter da bi začutili pripadnost sistemu, ki zagotavlja pravice vsem.«

Za konec je sporočila, da je »Bosna in Hercegovina nedvomno rigidna konsociacija in da je potrebna biorazgradnja ustavnega sistema.«

Predsednik HDZ-ja BiH Dragan Čović je oktobra 2020. pisal mednarodnim predstavnikom in navedel, da je BiH »postkonfliktna in globoko razdeljena družba«, ter da je zaradi tega BiH »organizirana kot konsociacijska demokracija«.

– Ustavno sodišče BiH v svoji odločitvi o legitimnem predstavljanju ni moglo zanemariti te dejstva, vendar se to zavestno zanemarja v javnem diskurzu in s tem dezinformira in deli javnost. Konsociacija ne perpetuira konfliktov in delitev, temveč jih naslavlja in rešuje. Onemogoča hegemonijo, represijo in majorizacijo enega naroda nad drugimi. Torej, imamo sistem, ki je postavljen z zelo jasnim namenom in cilji,« je navedel Čović, kot da bi mu Ćudićeva sodelovala.

Očitno je torej, da predsednica sarajevskega HNS-a iz ozadja poskuša tudi v Sarajevu vsiliti narativ, ki ga je plasiral in ga zagovarja Dragan Čović kot model, ki naj omogoči delitev države na tri dele in uvede oblast po principu vzporednosti.

Večja skrb od dejstva, da Sabina Ćudić zagovarja stališča Dragana Čovića, je to, da poleg Slavena Kovačevića nihče od prisotnih na panelu ni niti poskusil odgovoriti na zgodbo o konsociaciji.

Če vemo, da ima konsociacijska demokracija svoja štiri temeljna načela, kjer je prvo obstoj Velike koalicije, pri čigar ustvarjanju sodelujejo politične stranke z nasprotnimi ideološkimi pogledi, nikakor pa ne sodelujejo etnične skupnosti ali konstitutivni narodi, kot jih tukaj imenujemo.

Raspodelitev politične moči znotraj konsociacije se vrši med akterji v političnem sistemu, nikakor pa ne med etničnimi skupnostmi. Kovačević je vprašal, ali zagovorniki konsociacije vedo, da je ta utemeljena na sorazmerni razdelitvi politične moči, torej da se število mandatov in funkcij izpelje sorazmerno, ne pa skozi pariteto, kot je to primer v Bosni in Hercegovini.

Povsem jasno je, da v Bosni in Hercegovini konsociacija ni mogoča, ampak politični projekti, ki sledijo poti in vojaškim ciljem Bobanovega, Kordićevega, kasneje pa Jelavićevega in Čovićevega HDZ-ja.

Konsociacija je nasprotje naši evropski poti, zato je pravi čas, da Našisti, sarajevski HNS ali politika FGR odgovorijo, ali smo v Sarajevu dobili podružnico za uresničevanje izvirne Tuđmanove politike.

Avtor teh vrstic odgovora ne potrebuje, potrebujejo pa ga državljani Sarajeva, predvsem Bošnjaki, ki so v Sabini Ćudić in njeni Naši stranki videli spremembo. Le nihče jim ni opozoril, da je to sprememba po meri in ciljih Čovića in HDZ-ja!