Hrvaški mediji Pelješki most prikazali kot dokončano zadevo, Jusko sporoča brez PSBiH in VM ni gradnje

Hrvaška in Bosna in Hercegovina sta v Neumu danes podpisali pogodbo o skupni izgradnji mostu čez Savo pri Svilaju, hrvaški minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo Oleg Butković in minister za promet in komunikacije BiH Ismir Jusko sta govorila tudi o gradnji Pelješkega mostu. V izjavi za bh. novinarsko agencijo Patria je Jusko pojasnil, kakšne dokumente prinaša pred Parlament BiH in Svet ministrov.

Hrvaški mediji so danes objavili, da ne obstajajo nikakršne ovire za gradnjo Pelješkega mostu, ki ga je Butković poimenoval največji strateški interes Hrvaške. Vendar pa Jusko pojasnjuje, da je danes le dobil informacijo, da je osem ljudi iz BiH od leta 2006 vključenih v proces izdelave projekta in da so se uskladili z nekaterimi določbami gradnje, ter da te dokumente prinaša v Parlamentarno skupščino BiH. Vendar pa je daleč od tega, da bi bila zadeva končana in dokončna.

- Ekspertni timi BiH in Hrvaške so že leta 2006 uskladili stališča glede Pelješkega mostu. Če so ekspertna telesa BiH in Hrvaške ta vprašanja že uskladila, ne vidim tu nič spornega in bom prost, da tisto, kar sem danes dobil gradiva, posredujem Parlamentarni skupščini BiH. Ker Ministrstvo za promet kot tudi nobeno drugo ministrstvo ni tisto, ki odloča o tovrstnih zadevah - je dejal minister Jusko za Patrijo.

Minister za promet BiH nadalje pravi, da so mu danes v Neumu pokazali tudi fotografije idejne rešitve za Pelješki most; visok bi bil 55 metrov, razmik med podpornimi stebri pa 280 metrov.

- Danes sem dobil zagotovila, da so naši ljudje takrat zahtevali 55 metrov višine mostu. Prav tako sem danes slišal, da lahko največja ladja, ki je kdaj koli vplula na Hrvaško, prečka ta prehod, saj njena višina znaša 45 metrov – je dodal Jusko.

Od prej obstaja sklep Predsedstva BiH, da se Pelješki most ne more graditi brez polne privolitve obeh držav, privolitve pa ne more biti, dokler se ne reši vprašanje pomorske meje v Neumskem zalivu.

To je konstrukt, ki bo prečkal bh. teritorialne vode, notranje morje in bh. morski segment, ki ga BiH vodi v mednarodne vode.

- Imamo pravico do mednarodnih voda preko koridorja, ki gre od Neuma do Korčule. Vsaka država, ki ima izhod na morje, četudi meter, ima pravico do mednarodnih voda. Imamo koridor približno 60 kilometrov, torej od zaliva Neum, pa med Hvarom in Korčulo in naprej na odprto morje. Če nekdo hoče graditi most, se mora obrniti na arbitražno sodišče v Hamburgu, Strasbourgu ali kjerkoli hoče, ker se te stvari rešujejo sodno. V nasprotnem je to agresija. Nihče ne more nič graditi na tuji zemlji. Kako bomo mi drugače prišli do mednarodnih voda kot po vodnem koridorju – je že prej opozoril akademik Ibrahim Bušatlija, strokovnjak za geomorfologijo in član Pomorskega društva Bosne in Hercegovine.