Hrvaški mediji brujijo: Zagreb spet poslabšal odnose s Sarajevom

(Patria) - Že dolgo noben obisk Zagreba ni povzročil toliko viharjev, vznemirjenja, diametralno nasprotujočih si komentarjev in polemik kot nedavni obisk srbskega člana predsedstva BiH Milorada Dodika, a v vlogi "vodje Srbov", piše Jutarnji list.

Sociolog Ivan Markošić je neposreden in po njegovem mnenju je Milanovićev vabilo Dodiku "brezobraznost, kakršne že dolgo ni bilo". Profesor Markošić opozarja, da Dodik današnjo Hrvaško obtožuje ustaških zločinov v Jasenovcu, vse stori, da bi razdelil BiH in da bi Republiko Srbsko pripojil Srbiji.

"Po drugi strani je Plenkovićevo blebetanje o ohranjanju nekaj hrvaških hiš na trasi prihodnje avtoceste skozi RS izraz nečimrnega človeškega hinavščine do bosanskih Hrvatov. Poleg tega Milanović in Plenković pozabljata, da tisti Hrvati, ki jih je v BiH še ostalo, živijo pomešani s Bošnjaki. S takšno politiko jih bodo kmalu tudi oni 'humano' preselili na vzhodnohercegovske grape ali nekam po brezpotjih hrvaških krajev pod posebno državno skrbjo, da bi naselili mesta, s katerih so odšli – prostovoljno ali prisilno (vseeno) – hrvaški Srbi. Prav tako bosta Milanović in Plenković pri preseljevanju bosanskih Hrvatov s področij, ki jih večinsko naseljujejo Bošnjaki, našla sogovornike med bošnjaškimi politiki," je dejal Markošić za Jutarnji.

Jutarnji navaja, da je 15 let, dokler sta bila predsednika Stipe Mesić in Ivo Josipović, Hrvaška ohranjala distanco do Dodika in poskušala vzdrževati dobre stike s probosanskimi politiki.

"A nato je prišla Kolinda Grabar-Kitarović. Poleti 2016. so na Pantovčaku pripravljali novo politično platformo do BiH. V osnovi je pobuda, ki jo je sprožila takratna predsednica, vsebovala dva vidika: krepitev položaja Hrvatov v BiH, v zameno pa naj bi Hrvaška pomagala sosednji državi pri izhodu iz mednarodne izolacije in pospešitvi poti proti EU. Vse je sicer zamrlo zaradi padca vlade Tima Oreškovića in predvolilne kampanje. Še prej je Grabar-Kitarovićeva, takoj po prevzemu predsedniškega položaja, povzročila burno neodobravanje, ko je za BiH napovedala, da bo iskala nadgradnjo Daytonskega mirovnega sporazuma, ter zahtevala enakopravnost hrvaškega naroda v BiH, ker je ogrožen," navajata avtorja Robert Bajruši in Vlado Vurušić.