Hrvaški lobist Max Primorac preko Heritagea poziva k večjemu Trumpovemu angažmaju v BiH: Želi oslabitev OHR-ja

Hrvaški lobist Max Primorac je objavil novo politično analizo za ameriški think tank Heritage Foundation, v kateri poziva Trumpovo administracijo k večjemu angažmaju v Bosni in Hercegovini ter priporoča korake, ki jih je treba v ta namen sprejeti. Primorac predlaga oslabitev OHR-ja, odstranitev tujih sodnikov iz Ustavnega sodišča BiH, oblikovanje tretjega entiteta in spremembo Zakona o južni plinski povezavi. Večina njegovih zahtev je kopija tistega, kar srbska politika in Milorad Dodik zahtevata od predstavnikov mednarodne skupnosti, in sicer oslabitev OHR-ja in odstranitev tujih sodnikov iz Ustavnega sodišča BiH.

Na začetku poudarja, da se letos obeležuje 30 let od podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma, vendar je država oslabljena, globoko razdeljena in oropana suverenosti, ki jo upravlja “klika mednarodnih diplomatov”, po njegovi razlagi pa ta suverenost leži v rokah njenih treh suverenih narodov, “Hrvatov katolikov, Bošnjakov muslimanov in Srbov pravoslavcev”.

Očita OHR-ju, da v nasprotju s tem prebivalcem Bosne in Hercegovine vsiljuje “fiktivno ‘bosansko’ državljansko identiteto”, ki favorizira muslimane pred kristjani.

“Medtem so Rusija, Kitajska in Iran izkoristile nastalo vrzel. Od podpisa sporazuma so ameriški davkoplačevalci vložili 2 milijardi dolarjev tuje pomoči za prehod države iz konflikta v normalnost. V prvem desetletju je mednarodna skupnost v podporo državi vložila 14 milijard dolarjev. Kljub ogromnim izdatkom ta projekt izgradnje naroda ni uspel. Čas je, da se konča,” je zapisal Primorac.

Navaja, da je srž neuspelega poskusa “izgradnje naroda” Urad visokega predstavnika.

“Deluje kot cesarski namestnik z neomejenimi pooblastili nad izvoljenimi voditelji in institucijami države… Vsaka invazivna tuja intervencija ovira neodvisen razvoj ključnih institucij BiH in poslabšuje odnose med Bošnjaki, Hrvati in Srbi. Na primer, pred vojno so mešani zakoni predstavljali spoštljivih 13 odstotkov vseh zakonov. Danes mešani zakoni predstavljajo le 4 odstotke skupnega števila, kar kaže na poslabšanje medetničnih odnosov,” je navedeno.

Trdi, da je posledica tega država v stalnem političnem vrenju, kar ji preprečuje napredek in jo drži ujeto v permanentnem medetničnem konfliktu, ki grozi z delitvijo države po etničnih linijah.

Ob pojasnjevanju trenutne politične krize, povezane s poskusom strmoglavljenja ustavnega reda v BiH s strani predsednika Republike Srbske Milorada Dodika, avtor trdi, da je OHR naložil Sodišču BiH “pod nadzorom Bošnjakov”, da ga obsodi na eno leto zapora.

Primorac izpodbija pristojnost OHR-ja in poudarja, da pooblastila OHR-ja ne izhajajo iz Daytonskega mirovnega sporazuma, temveč iz Sveta za implementacijo miru (PIC).

“PIC nima mednarodne pravne podlage za dodelitev tako širokih in neomejenih pooblastil. Z dodelitvijo OHR-ju končne oblasti nad institucijami države – tako imenovanih Bonskih pooblastil – je bila spodkopana njegova primarna naloga olajšanja demokratičnega prehoda, s čimer so narodom BiH odvzeta sposobnost, da sami rešujejo svoje razlike,” piše Primorac.

Dodatno je Primorac tuje sodnike v Ustavnem sodišču BiH obtožil, da sprejemajo odločitve v “interesu muslimanov”.

Nadalje daje smernice Trumpovi administraciji in kongresu “kako bi se vrnila nacionalna suverenost BiH”.

Poziva k ugasnitvi “neomejenih” pooblastil OHR-ja in “vrnitvi” nacionalne suverenosti BiH.

“Neomejena pooblastila OHR-ja se opirajo izključno na soglasje članic Sveta za implementacijo miru. Vlada ZDA, kot najpomembnejša članica PIC-a, lahko skliče sestanek njegovega upravnega odbora v Sarajevu, da bi objavila, da umika podporo Bonskim pooblastilom, ki OHR-ju dajejo izredna pooblastila. Za dokončanje pooblastil OHR-ja ni potreben formalni pravni postopek, kot je glasovanje v Varnostnem svetu Združenih narodov. Brez vsemočnega OHR-ja bi PIC izgubil namen in bi se lahko razpustil. To bi preprečilo nadaljnje uzurpiranje nacionalne suverenosti BiH in prisililo izvoljene voditelje države, da rešujejo svoje razlike. OHR bi se vrnil svojemu izvirnemu in pomembnemu mandatu olajšanja demokratičnega prehoda države,” piše Primorac.

Naslednji korak imenuje revizijo politike in programov State Departmenta, torej zahteva oddaljitev treh tujih sodnikov iz Ustavnega sodišča BiH.

“Državni sekretar ZDA Marco Rubio mora končati politiko svojega oddelka do BiH, ki je programirana za vsiljevanje centralizirane ‘bosanske’ države. Namesto tega bi se skromna tehnična pomoč, trenutno zasnovana za spodbujanje centralizacije pod muslimansko oblastjo, lahko uporabila za pomoč državi pri obnovi nacionalne suverenosti, vključno s končanjem nadzora Evropskega sodišča za človekove pravice nad tremi mesti v Ustavnem sodišču BiH,” je navedeno.

Dodatno poziva Trumpa, naj imenuje veleposlanika v Sarajevu, da bi “oslabila” “Daytonski lobi”, ki desetletja “nadzoruje” politiko do BiH.

“Načrti za zmanjšanje lokalnega osebja veleposlaništev po svetu bi morali vključevati popolno zamenjavo osebja v Sarajevu, da bi preprečili odpor novim politikam administracije,” poudarja avtor besedila.

Nadalje poziva k “vrnitvi” volilnih pravic Hrvatom, pri čemer obtožuje Bošnjake, da jih diskriminirajo.

“Sistematično izključevanje in diskriminacija Hrvatov v državnih organih zaradi bošnjaškega križanja glasov ogroža njihov obstoj. Hrvaška populacija se je zmanjšala za 62 odstotkov – s 835.000 leta 1991 na 330.000 leta 2024, po podatkih Katoliške cerkve. Obnovitev njihovih volilnih pravic zahteva diplomatski pritisk ZDA na vodstvo Sarajeva,” trdi Primorac.

Dodatno poziva Trumpovo administracijo, naj uskladi upravno strukturo BiH z “daytonskimi zagotovili o treh enakopravnih konstitutivnih narodih”, torej vzpostavitev tretjega entiteta.

“Arhaična upravna struktura BiH se mora poenostaviti z vzpostavitvijo treh enot iz dveh nefunkcionalnih entitet, po ena za Bošnjake muslimane, Hrvate katolike in Srbe pravoslavce, znotraj konfederalnega sistema, podobno kot v Belgiji in Švici. To ne bi zahtevalo ozemeljskih zamenjav, saj bi vsaka zvezna enota odražala območja, ki jih Bošnjaki, Hrvati in Srbi že nadzorujejo zadnjih 30 let,” meni avtor.

Na koncu poziva k spremembi Zakona o južni plinski povezavi, ki ga je predhodno sprejel Parlament Federacije BiH.

“Razširiti trge za ameriški plin. Bidenova administracija je uvedla zakon o plinu, ki je podpiral odvisnost BiH od ruskega plina. Sprememba tega zakona bi Hrvatom v BiH omogočila vzpostavitev lastnega regionalnega plinskega podjetja, spodbudila Hrvaško k razširitvi plinovoda, končala odvisnost BiH od ruskega plina in odprla priložnosti za strateške ameriške naložbe,” je zapisal Primorac.