
Vrnitev obveznega vojaškega roka je bila aktualizirana v predvolilni kampanji za zadnje predsedniške volitve, ko se je za njegovo ponovno uvedbo zavzemala današnja predsednica Hrvaške in vrhovna poveljnica oboroženih sil Kolinda Grabar-Kitarović, piše Jutarnji list.
Grabar-Kitarović, navaja ta list, je takrat opazila zelo slabo stanje sistema nacionalne varnosti in obrambe ter je obvezni vojaški rok ponudila kot enega od ukrepov, s katerimi bi to stanje izboljšali.
Po navedbah Jutarnjega je hrvaška vojska danes premajhna, da bi lahko samostojno, brez pomoči zaveznikov, branila državo v primeru izbruha spopada. Poleg zelo šibkih bojnih sposobnosti se HV v družbi že dlje časa napačno dojema. Državljani jo opazujejo predvsem kot institucijo, katere glavne naloge so nujni medicinski prevoz, iskanje in reševanje ter reševanje neprevidnih ali poškodovanih turistov, gašenje požarov v poletni sezoni in pomoč v primeru naravnih nesreč.
Prava vloga vojske, tista, kjer je vojska tista, ki mora v prvi vrsti biti pripravljena braniti državo in predstavlja glavnega garanta neodvisnosti, se postopoma izgublja iz percepcije javnosti.
List navaja, da bi Hrvaška za ponovno uvedbo vojaškega roka lahko dobila tudi podporo ZDA. Pred ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka mora Hrvaška rešiti financiranje tega projekta, glede na to, da tudi trenutni hrvaški vojski primanjkuje finančnih sredstev, celo za osnovne potrebe, kot so hrana, prevoz, strelivo.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija























