Hrvaška želi ustanoviti regijo, v kateri bi bila uporaba GSO semena prepovedana

Poslanka v Evropskem parlamentu Marijana Petir je v okviru programa 12. Mediteranskega sejma zdrave prehrane, zdravilnih zelišč in zelenega podjetništva, ki od 26. do 29. marca 2015 poteka v Dubrovniku, imela predavanje na temo „Alpe-Jadran – regija brez GSO".

- Kot pogosto pravim, veter in čebele ne poznajo državnih meja. Če želimo varnost, moramo delovati skupaj z našimi evropskimi partnerji in prijatelji. Prav zato sem med svojim poslanskim mandatom kot predsednica Odbora za varstvo okolja hrvaškega parlamenta začela tudi pobudo o razglasitvi regije Alpe-Jadran za območje brez GSO. Na žalost ta pobuda takrat v hrvaškem parlamentu ni dobila potrebne politične podpore, da bi bila izglasovana na plenarni seji, ker smo bili na koncu mandata, naslednja politična garnitura pa tega ni več uvrstila na dnevni red - je dejala Petir.

Potem ko je bila na podlagi 43.000 glasov hrvaških državljanov izvoljena v Evropski parlament, je Marijana Petir formalizirala to pobudo in jo oktobra 2014 posredovala poslancem Evropskega parlamenta iz držav regije Alpe-Jadran (Hrvaške, Slovenije, Madžarske, Avstrije in Italije). Doslej je zanjo dobila podporo vseh slovenskih poslancev, večine hrvaških in madžarskih ter poslancev iz Avstrije in Italije, iz vseh zastopanih parlamentarnih skupin, kar je, kot je sklenila, dober znak, saj to vprašanje ni povezano s strankarsko politiko, temveč je vprašanje osebne morale in vesti.

V nadaljevanju predavanja v Dubrovniku je Petir opozorila, da je Evropski parlament v začetku letošnjega leta sprejel novo direktivo, ki "domnevno" daje državam članicam pravico, da samostojno odločajo o tem, ali bodo dovolile setev GSO semena na svojem državnem ozemlju, vendar, kot je pojasnila, ta direktiva ni v celoti zaščitila pravice držav članic, njihovih regij in lokalnih oblasti do popolnoma samostojne in neodvisne politične izbire, temveč to pravico pogojuje.

Poleg tega se državi članici odvzema pravica do popolnega upravljanja tveganja, saj jo pogojuje, da omejuje uvajanje GSO le na podlagi argumentov (političnih odločitev), ki jih Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) ni odobrila. Na ta način, v primeru, da gre kaj narobe, vse stroške sanacije škode v okolju nosi kmet, ki je uporabil odobreno GSO sorto, ali pa stroške odstranjevanja škode nosi država. Niti škode ne nosi proizvajalec GSO, tj. multinacionalno podjetje, niti tisti, ki izvaja oceno tveganja (EU prek EFSA).

- Grožnja GSO ni namišljena grožnja, s katero se ukvarjajo izključno eko-aktivisti. GSO s seboj prinaša celo vrsto vprašanj, ki jih je treba preučiti pred sprejetjem resne odločitve. Ko je odločitev enkrat sprejeta, ni vrnitve. Obnašanje GSO v okolju ni mogoče predvideti v vseh segmentih kompleksnosti interakcije z drugimi dejavniki v okolju.

Posamezni zaščitni mehanizmi morda ne delujejo v vsakem okolju na enak način. Sam postopek odobritve GSO semena je dolg in zapleten, škode zaradi uvajanja GSO v okolje, skupaj z vsemi spremljajočimi agrotehničnimi sredstvi in ukrepi, za biološko raznovrstnost ter konvencionalno in zlasti ekološko kmetijstvo pa niso predvidljive - je dejala Petir.