Hrvaška širi terminal na Krku, v BiH plinovoda ne more brez politike

Piše: Almir Bečarević, strokovnjak za plin 

Vlada Republike Hrvaške se loteva projekta širitve LNG terminala KRK s sedanjih 2,9 milijarde Sm3 na 6,1 milijarde Sm3. Naložba v vrednosti 180 milijonov EUR. Odločitev bo sprejeta na današnji seji Vlade Republike Hrvaške, s čimer Hrvaška prevzema vodilno mesto v regiji glede diverzifikacije virov oskrbe, varnosti oskrbe in ustvarjanja zmogljivosti za trge v regiji, preko katerih bo mogoče v celoti nadomestiti ruski zemeljski plin.

LNG terminal KRK je bil v načrtih razvoja plinskega sistema Hrvaške zadnjih 15 let in je svoj napredek doživel v zadnjih 5 letih, ko je Hrvaška s sredstvi EU financirala njegovo gradnjo. Sedaj ima ta terminal razprodane zmogljivosti do leta 2027, samo v prvih 18 mesecih delovanja pa je bilo pretovorjenih 37 ladij z ocenjeno vrednostjo zemeljskega plina preko 700 milijonov USD in preko 3,0 milijarde Sm3 dobavljenega plina.

Širitev terminala bo omogočila oskrbo tudi državam regije, Sloveniji, Srbiji, BiH, Madžarski... z zemeljskim plinom, s čimer Hrvaška postaja energetsko vozlišče za zemeljski plin. Ko rečem za regijo, mislim tudi na BiH, vendar je za to potrebno zgraditi Južno plinsko interkonekcijo, ki je sedaj nikoli ni bila dlje. Medtem ko mi v BiH vodimo polemike o vsakem energetskem projektu, kot da bi šlo za pot na Luno, drugi gradijo in ustvarjajo pogoje za Evropo brez ruskega plina. Bolgarija je začela z nakupom plina iz Azerbajdžana, Srbija gradi interkonekcijo z Bolgarijo za nakup plina iz Azerbajdžana, Hrvaška širi LNG zmogljivosti, Slovenija dela na odklonu od ruskega plina z alžirskim plinom itd., samo mi v BiH vodimo energetsko politiko tako, da z govorjenjem rešujemo stvari, ne pa z realnimi dejanji.

Evropa bo v naslednjih dveh letih skoraj v celoti nadomestila ruski plin, ker je ta postal sredstvo izsiljevanja in se evropske države za to hitro pripravljajo. BiH dela načrte, kot da bo ruski plin večen vir za oskrbo, dovolj je le pogledati razmere v okolici, da bi spoznali, da se svet spreminja in da nafta in plin iz Rusije ne bosta več imela prevlade v energetskem miksu Evrope.

Čim prej bomo spoznali, da se energetski svet spreminja, tem prej si bomo pomagali, čeprav dejanja tega ne kažejo. Plin bo še naprej imel svoje mesto kot energent, le da to ne bo več ruski zemeljski plin.