Hrvaška predsednica v boj proti zgodovinarjem: Kako izenačiti komunizem in fašizem

Piše: Haris Ljevo

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović je v obsežnem intervjuju za televizijo N1 med drugim govorila tudi o prepovedi simbolov iz „totalitarnih režimov“, pozdravu „Za dom spremni“, porastu nacionalizma in fašizma...

Kolinda Grabar Kitarović je po kdo ve kolikokrat govorila o vseh „totalitarizmih“, kar je glavno orodje v rokah tistih, ki želijo izenačiti fašizem in komunizem.

Hrvaška predsednica je med intervjujem podala nekaj resnično spornih izjav, za katere ni mogla najti ustrezne zgodovinske podlage. Grabar Kitarovićeva je poudarila, da se resni politiki v Evropi ukvarjajo z življenjskega pomena temami, medtem ko se tukaj govori o temah iz preteklosti, torej iz druge svetovne vojne.

- Ideološke konzervativne in liberalne stranke se danes v Evropi razlikujejo predvsem po socialnih vprašanjih in delitvah. Pri nas se je to začelo prenašati, ne nujno po strankarskih linijah, ampak na splošno na delitve v družbi, v odnosu do totalitarnih režimov, do petokrake, do Josipa Broza, in do pozdrava „Za dom spremni“ in vsega ostalega. Moderni politiki danes v EU se ukvarjajo z ekonomijo, življenjskim standardom, trgovino, naložbami, odpiranjem prostora za svoje gospodarstvo – je dejala hrvaška predsednica.

Predsednica sosednje države ima popolnoma prav, vendar ni podala pojasnila, zakaj je tako. Razlog se skriva v tem, da v Evropi resni politiki ne pogajajo s člani društev, ki širijo sovraštvo in fašizem, medtem ko so takšne osebe na njeni predsedniški inauguraciji sedele v prvi vrsti med povabljenimi.

V EU se s fašisti ne pogaja. V Nemčiji si nihčen ne bi upal reči, da je pozdrav „Heil Hitler“ zlorabljen s strani nacistov, za razliko od Hrvaške, kjer se ustaški pozdrav „Za dom spremni“ tako obravnava. V EU so jasni glede odnosa do fašizma in druge svetovne vojne, tako da se lahko izključno ukvarjajo z ekonomskimi temami.

- V pravilu nisem za prepovedi, imamo primer mladeniča iz Umaga, ki je pred dnevi vzklikal nekakšne vzklike, zaradi čega je dobil vabilo na sodišče. Jaz sem v svojih dveh letih in pol mandata doživela marsikaj, vsakakršne vzklike, vendar mislim, da moramo mi kot politiki biti pripravljeni na to, da imajo drźvljani pravico izražati svoje mnenje in svoje nezadovoljstvo tudi skozi vzklike, ki nam ne ustrezajo in nas osebno čutijo, vendar sem absolutno proti kakršnemukoli verbalnemu deliktu, vendar je treba najti tisto fino mejo, kje začne govor sovraštva, ki ustvarja trende v družbi, ki jih je treba ustaviti - je dejala Grabar Kitarovićeva.

Dejala je, da je proti prepovedim in da imajo drźvljani pravico izražati mnenje, vendar je pozabila povedati, da je v civiliziranem svetu zelo jasna razlika med izražanjem mnenja in govorom sovraštva. Hoja po ulici in vzklikanje ustaških pozdravov ter petje ustaških pesmi ni in ne more biti izražanje svobode mnenja, tako da to mora zahtevati najmanj prekrškovno prijavo, ne pa obračanja stran in dela, kot da so takšne stvari nenevarne.

Kolinda Grabar Kitarovićeva je sporočila, da se strinja, da naj se zgodovinarji ukvarjajo z vprašanji iz zgodovine, vendar ko zgodovinarji rečejo, da je pozdrav „Za dom spremni“ ustaški pozdrav, ter da ni nobenega dokaza, da je to nek star hrvaški pozdrav, takrat se Kolinda ne strinja z zgodovinarji. Zgodovina je za hrvaško predsednico kot švedska miza; vzame tisto, kar ji je všeč, in zavrže tisto, kar ji ni všeč.

Predsednica Hrvaške je poudarila, da so se strasti okoli table „Za dom spremni“ umirile z njenim premikom iz Jasenovca v Novsko. Takšna izjava najbolje ponazarja njen odnos do ustaštva. Za hrvaško predsednico ni sporna tabla z ustaškim pozdravom, če se premakne nekaj kilometrov. Kot bi tablo z napisom „Heil Hitler“ premaknili iz Auschwitza kakšnih deset kilometrov stran in problem je rešen.

Kolikor se hrvaška predsednica trudi dokazati, da na Hrvaškem ni fašizma, jo najbolje demantira letno poračilo američkega State Departmenta, v katerem je navedeno, da sta nacionalizem in fašizem v velikem porastu na Hrvaškem.

Spominska konferenca, posvečena žrtvam komunističnih režimov, ki je potekala v estonski prestolnici Talin 23. avgusta ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih sistemov, se je prav tako končala ne-časno in pokazala, kje se trenutno nahajajo resne evropske države, in kje Hrvaška.

Zaključno izjavo o „zločinih proti človečnosti, storjenih pod totalitarnimi režimi“ so podpisali predstavniki le osmih od 27 držav članic Evropske unije. Med njimi je bil tudi predstavnik Hrvaške.

Poleg Hrvaške so izjavo podpisale Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska, Litva, Latvija in Estonija.

Buro pred odhodom v Talin je dvignil grški minister za pravosodje Stavros Kontonis, ki je ostro reagiral zaradi vsebine izjave, tako da so gostitelji v Estoniji bili prisiljeni spremeniti prvotno vsebino.

- Pripravljeno besedilo se predvsem nanaša na žrtve komunizma, ne pa nacizma, čemur se pošilja napačna in nevarna politična sporočila – je izjavil grški minister.

Na koncu se je večina vodilnih evropskih držav izognila prihodu v Talin ali je poslala nižerangirane predstavnike.

Izjavo so večoma podpisale države, v katerih je danes največji porast fašizma in ki ne spoštujejo odločb Sodišča EU o sprejemu beguncev iz muslimanskih držav.

Kaj pomeni t.i. „boj proti vsem totalitarizmom“, je najbolje opisal Boris Buden, eden vodilnih filozofov na območju bivše Jugoslavije.

- Na Hrvaškem je s krizo prišlo do zaostrovanja ideološkega boja, ki ima za posledico bujanje antikomunizma, ki nikoli ni bil močnejši. In da se ne zavajamo, antikomunizem je pravzaprav fašizem. Suverena Hrvaška je bila vzpostavljena kot proizvod suverenega nacionalističnega režima – je dejal Buden na letošnjem Fališu (Festival alternative i ljevice Šibenik).