Hrvaška ustavila preiskavo proti upravniku zloglasnega Heliodroma Zlatanu Miji Jeliću, ki ga je odlikoval Milanović

(Patria) - Zlatan Mijo Jelić, general HVO-ja in vojaški poveljnik obrambe Mostarja, ki danes živi v Zagrebu, zoper katerega je tožilstvo BiH leta 2015 potrdilo eno najobsežnejših obtožnic zaradi vojnih zločinov nad bošnjaškimi civilisti v vojnih ujetnikih, bo na Hrvaškem živel kot svoboden človek.

Okrožno državno tožilstvo v Zagrebu je danes objavilo kratek sklep, v katerem navaja, da je 17. julija sprejelo sklep, da se preiskava zoper hrvaškega državljana, rojenega leta 1970, sprožena zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj zoper človečnost in mednarodno pravo, in sicer z vojnimi zločini nad civilisti in vojnimi ujetniki – ustavi zaradi pomanjkanja dokazov.

Čeprav mu Okrožno državno tožilstvo v suhoparnem sporočilu ne navaja imena, Jutarnji list neuradno izve, da se ustavitev kazenskega pregona nanaša prav na Zlatana Mija Jelića.

Tožilstvo BiH je kazenski pregon zoper Mija Jelića oktobra 2020. prepustilo DORH-u, ker se je Jelić, ki je prej živel v BiH, preselil na Hrvaško in postal nedosegljiv tamkajšnjim organom pregona. Vendar pa je skoraj pet let kasneje DORH kazenski pregon zoper njega ustavil.

Za Zlatana Mija Jelića je širša javnost na Hrvaškem slišala pred obeležitvijo 25. obletnice akcije "Oluja", poleti 2020., ko je iz rok takratnega in sedanjega predsednika Zorana Milanovića prejel odlikovanje za zasluge brigad in specialne policije HVO-ja pri osvoboditvi Hrvaške.

Ta Milanovićev ukrep je povzročil ostre kritike preživelih iz taborišč, medijev in političnih predstavnikov v Bosni in Hercegovini.

Takrat je postalo znano, da je tožilstvo BiH zoper Jelića že konec leta 2015. potrdilo eno najtežjih in najobsežnejših obtožnic za vojne zločine, storjene na območju Bosne in Hercegovine, natančneje na širšem območju Mostarja.

Vendar pa je nedosegljiv za organe pregona BiH, ker se je še pred vloženo obtožnico trajno naselil na Hrvaškem, leta 2002. pa se je odrekel tudi državljanstvu BiH, obdržal pa le hrvaško.

Tožilstvo BiH je obtožnico zoper Jelića utemeljilo na dokazih, ki so jih haaški preiskovalci pridobili za sojenje šestorici državljanov BiH Hrvatov – Jadranku Prliću in ostalim, ter za sojenje Mladenu Naletiliću Tutiju in njegovi "kazenski bojni".

Prlića in ostalih pet vojaških in političnih funkcionarjev HVO-ja je Haški sodišče, kot se spomnimo, pravnomočno obsodilo na skupno več kot 100 let zapora.

V prvostopenjski haaški sodbi Jadranku Prliću in ostalim je ime Zlatana Mija Jelića navedeno na več mestih. V opombi na 400. strani haške sodbe piše, da je Jelić po dokumentaciji, ki jo je zbral Haški sodišče, od 5. junija do 9. decembra 1993. "vsaj 235-krat", "včasih tudi večkrat dnevno" poveljeval "pošiljanje zapornikov na delo".

Gre namreč za prisilno pošiljanje zapornikov, večinoma Bošnjakov, na kopanje rovov in druga dela na bojni liniji proti srbskim položajem, pri čemer so bili zaporniki izpostavljeni navzkrižnemu ognju, v katerem so bili ubiti in ranjeni.

V haški sodbi Prliću in ostalim so navedena imena zapornikov, ki so bili ubiti med prisilnim delom na frontni liniji na širšem območju Mostarja, ter imena zapornikov, ki so bili med prisilnim delom na ločitveni liniji ranjeni, čigar ubitja in ranitve pa so v haškem postopku nedvomno dokazane.

Z uporabo dokumentacije in dokazov, ki jih je zbral Haški sodišče, je tožilstvo BiH leta 2015 vložilo obtožnico zoper Zlatana Mija Jelića za poveljniško odgovornost.

Obtožnica ga bremeni vojnega zločina zoper človečnost, storjenega s protipravnim odvzemom prostosti in zaprtjem civilistov, etničnim čiščenjem, poveljevanjem prisilnega dela vojnih ujetnikov in odgovornosti za smrt in ranjavanje najmanj 40 vojnih ujetnikov med prisilnim delom na bojišču na območju Mostarja.

Tožilstvo BiH v obtožnici bremeni Jelića, da je kot general vojaške policije HVO-ja bil neposredno odgovoren tudi za upravljanje taborišča Heliodrom v Mostarju, v katerem je HVO v ujetništvu držal okoli 200 zapornikov.

Iz kratkega sporočila DORH-a ni mogoče izvedeti, kaj vse je ŽDO Zagreb od oktobra 2020., ko je prevzel kazenski pregon Zlatana Mija Jelića, storil, da bi zbral dokaze za te hude inkriminacije.

DORH bo o svoji odločitvi o ustavitvi preiskave zoper Zlatana Mija Jelića obvestil tožilstvo BiH. Obtožnica zoper njega v BiH ostaja v veljavi.

Tisto, kar je že zdaj jasno, je, da Hrvaška Zlatana Mija Jelića ne bo izročila Bosni in Hercegovini, ker med BiH in Hrvaško ne obstaja meddržavna pogodba o medsebojnem izročanju osumljencev ali obtožencev za vojne zločine.

Izročitve ne bi bilo mogoče, tudi če bi se ta general HVO-ja, ki na Hrvaškem prejema visoko pokojnino za borce, odrekel državljanstvu BiH.

Sicer pa je Zlatan Mijo Jelić leta 2020. tožil Jutarnji list zaradi članka, v katerem so bili objavljeni podrobnosti obtožnice iz BiH o okoliščinah njegovega odhoda iz BiH na Hrvaško, zahteval pa je 100.000 kun na ime povzročene duševne bolečine.

Trdil je, da je na Hrvaškem svoboden človek in da nihče ne sme omenjati, za kaj ga obtožnica BiH bremeni.

Okrožno civilno sodišče v Zagrebu je v sodnem postopku zavrnilo večino njegovih navedb z utemeljitvijo, da je Jutarnji list pravilno povzel navedbe obtožnice BiH in haške sodbe Prliću in ostalim, ter navedbe DORH-a, da bodo zoper njega na Hrvaškem sprožili preiskavo.

Sodišče pa je kljub temu razsodilo, da mora Jutarnji list Zlatanu Miju Jeliću izplačati 2.000 evrov na ime duševne bolečine zaradi navedb, prevzetih iz medijev BiH, da je iz te države pobegnil na Hrvaško leta 2015. pred potrditvijo obtožnice za vojne zločine, ter da se je takrat odrekel tudi državljanstvu BiH, obdržal pa le hrvaško.

Zlatan Mijo Jelić je sodišču predložil dokaze, da se je na Hrvaško preselil že leta 2011. in da se je državljanstva BiH odrekel leta 2002.