Hrvaška še ni pristala na osnutek besedila: Podpis sporazuma o Južni interkonekciji vprašljiv, možna le nezavezujoča izjava v Dubrovniku

(Patria) - Podpis meddržavnega sporazuma med BiH in Hrvaško o Južni plinski interkonekciji je ogrožen, izve Istraga.ba. Namesto tega bi v torek v Dubrovniku kot alternativa lahko bil podpisan le „skupna izjava o nameri podpore Južni interkonekciji“. Vendar ta izjava ni zavezujoč sporazum, ki ga je nujno podpisati za realizacijo projekta Južna interkonekcija. 

Skupno izjavo o nameri podpore Južni interkonekciji bi morali podpisati uradniki BiH, ZDA in Republike Hrvaške. S to izjavo bi se „podprlo širjenje čezmejne energetske infrastrukture“. Obstaja možnost, da se k temu doda tudi memorandum o soglasju, vendar je to prav tako nezavezujoč akt.

Ker memorandum in skupna izjava dejansko ne pomenita nič drugega kot „izražanje dobre volje“. Za realizacijo projekta Južna interkonekcija je nujno podpisati meddržavni sporazum. Vendar pa je bila po informacijah Istrage hrvaška vlada v zadnjih dneh pod pritiskom Bruslja, oziroma EU, ki ni zadovoljna z rešitvami za Južno interkonekcijo in ki so po njenem mnenju v nasprotju z evropsko energetsko regulativo.

Spomnimo, da je parlament Federacije BiH sredi aprila spremenil zakon o Južni plinski interkonekciji. S temi spremembami je bil za nosilca projekta Južna plinska interkonekcija določen ameriški podjetje AAFS, za katerim stoji Joseph Flynn, brat Michaela Flynna, lobista Milorada Dodika. To podjetje je v zakonu opredeljeno kot investitor, medtem ko je bil BH Gas izključen iz določbe o gradnji.

Da bi se ta posel realiziral, je nujno, da BiH podpiše sporazum z Republiko Hrvaško. Predsedstvo BiH je v sredo zvečer na nujni telefonski seji sprejelo odločitev o oblikovanju delovne skupine za pogajanja z Republiko Hrvaško. Na čelu bh. delegacije naj bi bil minister za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BiH Staša Košarac (SNSD). Vendar pa je svoje pooblastilo prenesel na namestnico Ljiljana Lovrića (HDZ), da opravi pogajanja z Republiko Hrvaško, da bi v petek svet ministrov BiH dal soglasje k sporazumu, da bi ga v ponedeljek končno odobrilo predsedništvo BiH. Podpis sporazuma bi se moral opraviti v torek v Dubrovniku, ob prisotnosti ameriškega ministra za energijo Chrisa Wrighta.

„Vprašanja, povezana s sprejemanjem odločitev o skupnem izvajanju in pripadajočih naložbah, bodo urejena s posebnim sporazumom o skupnem razvoju projekta med nosilci naložb iz člena 6 tega sporazuma“, je navedeno v osnutku sporazuma.

Nadalje piše, da bodo „pogodbene stranke zagotovile usklajevanje vseh podrobnosti glede projektiranja, priprave in izvajanja vseh del na izgradnji interkonekcije, ter se bodo tudi sporazumele o usklajevanju dinamike vseh postopkov za pridobitev potrebnih soglasij in dovoljenj s strani pristojnih organov Bosne in Hercegovine in Republike Hrvaške, ter postopkov pri gradnji in dajanju plinovoda v uporabo. (…) Inšpekcijski nadzor med gradnjo interkonekcije se bo izvajal v skladu s pozitivnimi zakonskimi predpisi s tega področja, ki se uporabljajo v Bosni in Hercegovini in Republiki Hrvaški. Pogodbene stranke so se sporazumele, da bosta izgradnjo interkonekcije in strokovni nadzor/nadzor nad izgradnjo v celoti izvedli v skladu z nacionalnimi oziroma mednarodnimi pravili s področja nabave in/ali po pravilih finančnih institucij, odvisno od načina financiranja, ki bo pravočasno opredeljen. Vsaka pogodbena stranka bo zagotovila pripravo, financiranje in izgradnjo dela plinovoda na lastnem državnem območju v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi.“

Pristojni organi za izvajanje tega sporazuma bodo ministrstvo za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BiH in ministrstvo za gospodarstvo RH. Za vse vidike, povezane z realizacijo projekta v Bosni in Hercegovini, bo odgovorna vlada Federacije BiH.

„Vlada Federacije Bosne in Hercegovine ima pooblastilo, da realizira projekt po modelu, ki ga izbere, vključno z dodelitvijo koncesije v skladu z zakonodajo Federacije Bosne in Hercegovine. Nosilec investicije je podjetje AAFS Infrastructure and Energy d.o.o. s sedežem v Sarajevu. Za realizacijo projekta na ozemlju Republike Hrvaške bo odgovorna vlada Republike Hrvaške v skladu z zakonodajo Republike Hrvaške. Nosilec investicije je podjetje Plinacro d.o.o. s sedežem v Zagrebu“, piše v „posodobljenem“ osnutku.

Ta osnutek je bil poslan svetu ministrov, ki je od predsedništva BiH zahteval začetek pogajanj s Hrvaško. Predsedstvo BiH je prejšnji teden sprejelo odločitev o začetku pogajanj. Uradniki veleposlaništva ZDA v Sarajevu so, kot izvemo, zahtevali od oblasti BiH, da se pogajanja s Hrvaško zaključijo prejšnji petek, da bi isti dan svet ministrov BiH potrdil besedilo sporazuma, ki bi bil nato poslan v predsedstvo BiH. Na koncu bi predsedstvo BiH v ponedeljek sprejelo odločitev o tem.

Vendar pa noben od teh korakov ni bil upoštevan, ker Hrvaška zaradi pritiska iz Bruslja ni pristala na besedilo sporazuma. Zato institucije BiH niso mogle potrditi besedila sporazuma, ki bi bil v torek podpisan. Hrvaška zato zdaj vztraja pri podpisu skupne izjave in memoranduma o soglasju, kar je v nasprotju z zahtevami ZDA, čigar minister Chris Wright prihaja v Dubrovnik, da bi bil priča podpisu sporazuma.

Med tednom so predstavniki ameriškega podjetja poskušali na srečanju z Andrejem Plenkovićem pri hrvaških oblasteh lobirati za soglasje k besedilu sporazuma. Vendar pa so stališča iz Bruslja za uradni Zagreb za zdaj pomembnejša.