Hrvaška elektropodjetja želi kupiti termoelektrarno Stanari pri Doboju?

Že več mesecev v tajnosti potekajo pogovori Hrvaške elektropodjetja (HEP) in podjetja EFT o možnem prevzemu elektrarne v bližini Doboja, je objavil Jutarnji list, poroča NAP.

List piše, da bi Hrvaška elektropodjetja kmalu lahko v svojem portfelju imela novo elektrarno na premog, in po spoznanjih novinarja Marka Biočina že več mesecev HEP vodi resne pogovore o možnem prevzemu termoelektrarne Stanari v Bosni in Hercegovini. 

Gre za za okoli 500 milijonov dolarjev vredno elektrarno z močjo 300 megavatov z pripadajočim rudnikom, ki je lani začela obratovati, v lasti podjetja EFT – srbskega veletrgovca z električno energijo Vuka Hamovića.

Skozi največjo maloprodajno mrežo bencinskih črpalk v BiH Hrvaška že upravlja z dobrim delom naftnega trga v BiH, skozi trgovsko verigo Konzum upravlja prodajo hrane in blaga za široko porabo, zdaj pa bi Hrvaška lahko postala pomemben dejavnik tudi na trgu električne energije v BiH.

Mnoge dileme

Informacij o pogovorih niso želeli komentirati ne v HEP-u ne v EFT-ju, a po informacijah, ki so jih Jutarnjemu potrdili dva neuradna, a medsebojno neodvisna vira, je že potekalo več sestankov na temo možne akvizicije med predstavniki obeh podjetij, HEP-ova delegacija pa je po tej temi nedavno obiskala Beograd in obiskala samo elektrarno. 

- Te informacije bodo zagotovo vzbudile veliko zanimanje javnosti in poslovne skupnosti, ne le zato, ker gre za potencialno najpomembnejšo transakcijo v elektroenergetskem sektorju jugovzhodne Evrope letos, ampak tudi zato, ker gre za posel, ki s seboj prinaša mnoge dileme, od ekoloških, preko poslovnih, do celo geopolitičnih – piše Jutarnji.

Termoelektrarna Stanari je prva zasebna investicija v velik konvencionalni proizvodni elektroenergetski objekt na območju držav bivše Jugoslavije. Zgodba se je začela leta 2004, ko je EFT zmagal na mednarodnem javnem razpisu, ki ga je Vlada Republike Srbske razpisala za izbiro strateškega partnerja v rudniku Stanari. Gre za rudnik rjavega premoga – lignita – s ocenjenimi geološkimi rezervami 88 milijonov ton. Ker povpraševanje po rjavem premogu v regiji pada, se je EFT odločil na lokaciji graditi termoelektrarno. Začetni projekt je bil gradnja termoelektrarne z močjo 400 megavatov, ki bi proizvedla okoli 3 teravatne ure energije letno. Tehnološko rešitev naj bi dobavil francoski Alstom, financer projekta pa je bila Evropska banka za obnovo in razvoj. Vendar, ker so ti pogovori propadli, se je EFT obrnil na vzhod in na Kitajskem dogovoril financiranje s tamkajšnjo razvojno banko (China Development Bank), za dobavitelja tehnologije pa sprejel tamkajšnji Dongfang Electric Corporation. Ker so Kitajci ponujali nekoliko starejšo generacijo tehnologij od Alstoma, je bil spremenjen tudi projekt, zato je bila instalirana moč elektrarne zmanjšana za četrtino, načrtovana proizvodnja zmanjšana na 2 teravatni uri letno, bruto učinkovitost pa s 43 na 38,5 odstotka.

Ta sprememba projekta je povzročila veliko nezadovoljstvo lokalnih ekoloških društev, ki so vložila tudi nekaj tožb, češe da bo elektrarna – zaradi uporabe zastarele tehnologije – za dvakrat ali trikrat presegla dovoljene ravni škodljivih emisij, ki so dovoljene na podlagi pravil Evropske unije, katerih se mora BiH na podlagi članstva v Energetski skupnosti začeti držati od 1. januarja 2018. Vendar, na podlagi uradnih podatkov o opravljenem testu zanesljivosti elektrarne med poskusnim obratovanjem, se zdi, da so ti pomisleki, vsaj za zdaj, neutemeljeni. Termoelektrarna v Stanarih je dosegla celo znatno večjo raven bruto učinkovitosti od načrtovane (40,2 odstotka), zabeležene škodljive emisije (SO2, NOx, trdni delci) pa so pod evropskimi mejami.

Je lahko donosno?

Večji problem elektrarne, piše list naprej, vsaj kar zadeva njenega aktualnega lastnika, je ekonomski. Namreč, stanje na regionalnem, pa tudi evropskem trgu električne energije se je korenito spremenilo od leta 2008, ko je bil celoten projekt zasnovan. Velik vpliv predhodno subvencionirane “zelene energije” je korenito zmanjšal cene energije na veleprodajnih trgih, kar je v težave potisnilo vse operaterje konvencionalnih termoelektran, zlasti tistih novih, ki jih obremenjujejo visoki amortizacijski stroški. Čeprav razlogi, zakaj EFT razmišlja o prodaji elektrarne v Stanarih, niso znani, se domneva, da je podjetje – ki se pretežno ukvarja samo s trgovino z energijo – v aktualnih okoliščinah nizkih cen imelo težave z odplačevanjem kreditov. Vendar, je lahko potem to donosna investicija za HEP?

Tudi po izvedbi zelo kompleksnih analiz in izračunov je na to vprašanje težko dati dokončen odgovor, vendar je očitno, da je ta računica za podjetje, kot je HEP (ukvarja se s proizvodnjo, veleprodajo in maloprodajo), znatno drugačna kot za podjetje, kot je EFT. V zadnjih letih HEP posluje izjemno dobičkonosno, na hrvaškem trgu ima prevladujoč položaj, vse bolj ambiciozno pa se širi tudi v sosednje drže. 

Čaka se nova vlada

Glede na ne ravno sijajno zgodovino HEP-ovih poskusov akvizicij in realizacije projektov, je nerealno pričakovati, da bi kakšna odločitev lahko bila sprejeta pred koncem leta, do takrat pa bi Hrvaška, spet, lahko dobila novo vlado. Z, spet, novo energetsko politiko..., zaključuje med drugim Jutarnji, poroča NAP.