Hrana vse dražja, kmetje pa v težkem položaju pričakujejo jesensko setev

SARAJEVO, (Patria) - Pred začetkom jesenske setve so kmetje v Semberiji izrazili zaskrbljenost nad trenutnim stanjem.

Kot poudarjajo, je zaradi visokih stroškov vprašljivo, koliko površin bo zasejanih, suša pa je uničila pridelek koruze, zato se postavlja vprašanje tudi o zadostnih količinah krme za živino.

Kdor ima živino in njive, ta mora sejati, pravi kmet Petar Dragojlović iz semberske vasi Amajlije.

Jesenska setev je pred vrati, denarja pa ni dovolj ne za semensko pšenico ne za dognojevanje.

Pride nekje okoli 60-70 mark na dunum, seme in gnojilo. Da vam povem, jaz bom to dal, prisiljen sem. Mi v kmetijstvu, če ne damo, smo stoodstotno umrli, moramo dati vse od sebe, da bi, recimo, normalno, kar vložimo, tudi dobili nazaj – pravi Dragojlović.
Po podatkih pristojnega oddelka je bila v Semberiji letos načrtovana jesenska setev na nekoliko manjših površinah.

Gorivo je v zadnjih treh dneh dvakrat podražilo, že je preseglo 3,30 KM, semenska pšenica je trikrat, glede na tržno, se giblje od 180 do 200 KM, mi smo našo dajali po 65, torej, treba je dati 300 kilogramov, da bi zdaj dobili 100 kilogramov – navaja kmet Goran Spasojević.
Mleko se mesečno draži za 2 feninga, gorivo pa vsak dan za 2-3 feninge. Zdaj naj se nekdo vpraša, koliko litrov mleka potrebujem, da obdelam ta hektar. Preprosto, prepuščeni smo sami sebi – pojasnjuje kmet Radisav Ilić.
Iz Združenja kmetov vasi Semberija in Majevica poudarjajo, da bo zaradi ogromnih stroškov in škode, ki jo je povzročila suša, ta jesenska setev ena najtežjih.

Moramo se boriti zase, za naše družine in vse ostalo. Vidite, da je jesenska setev pred vrati, najdražja v Evropi, na svetu, pri nas še posebej. Kako bomo to preživeli, ne vem, zima prihaja, pred vrati je, ljudje so v težki finančni situaciji. Težko bomo preživeli na pošten in zakonit način – pravi predsednik Združenja Savo Bakajlić, piše BHRT.

Iz Združenja kmetov so napovedali, da bodo zahtevali tudi zamenjavo vodstva Kmetijskega sklada v Bijeljini zaradi nezadovoljstva z njihovim delom in odnosom do kmetov.