Svetišča antične Grčije še danes strogo varujejo svoje skrivnosti

(Patria) - Grška svetišča so močno vplivala na zahodno arhitekturo. Bila so bogoslužna mesta in romarska središča, vendar so delovala tudi kot zakladnice in so združevala ljudi za različne festivale, igre in politične razprave.

Za nekatera od njih ste verjetno že slišali, v nadaljevanju pa si lahko preberete nekaj zanimivosti o štirih najbolj znanih svetiščih antične Grčije.

Partenon

Svetišče Partenon, ki veličastno stoji na vrhu hriba v Atenah, je najbolj znana znamenitost mesta, piše Punkufer.hr.

Noben obisk Aten ne bi bil popoln brez vzpona na Akropolo in ogleda svetišča.

Poleg tega, da je priljubljena turistična destinacija, je Partenon izjemen primer starogrške arhitekture in simbol klasične civilizacije.

Zgrajen je bil med letoma 447 in 438 pr. n. št., okrasitev pa je bila dokončana približno šest let kasneje.

Posvečen je boginji Ateni, zaščitnici mesta, in je bil zgrajen na mestu prejšnjega svetišča v dorskem slogu, z uporabo penteliškega marmorja.

Svetišče izžareva simetrijo in harmonijo, vendar je dejansko polno optičnih iluzij, zaradi katerih se zdi še večje, kot je.

Apollonov tempelj

Apollonov tempelj v Delfih je bil v antiki smatran za popek sveta.

Nahaja se na pobočjih gore Parnas v osrednji Grčiji, v njem pa je bilo preročišče, ki je številnim romarjem dajalo prerokbe o osebnih in političnih zadevah.

Prerokbe je dajala svečenica, znana kot Pitija, ki je govorila v "neodločnem" jeziku. Zakladnice templja so hranile več pomembnih artefaktov in votivnih darov.

Apollonov tempelj je zaradi teh donacij in posvetitev grških mestnih držav postal bogat in zelo vpliven.

Natančen datum gradnje prvega templja ni znan, vendar je pred končno gradnjo leta 510 pr. n. št. obstajalo več prejšnjih templjev.

Tempelj je bil zgrajen v dorskem slogu in je imel šest stebrov na pročelju ter petnajst na straneh, ter je bil impresivne velikosti.

Hefajstov tempelj

Hefajstov tempelj v atenski agori je eden najbolje ohranjenih starogrški templjev.

Zgrajen je bil v čast bogu ognja in obrti Hefajstu, na mestu veliko manjšega svetišča leta 449 pr. n. št., današnjim obiskovalcem pa ponuja priložnost, da zakoračijo v arhitekturni sijaj starodavnih Aten.

Za razliko od mnogih drugih starogrški templjev, je ta preživel relativno neokrnjen mnoga stoletja, ter celo še vedno ima svojo streho.

Ohranjen je predvsem zaradi tega, ker je bil okoli leta 700 n. št. spremenjen v grško pravoslavno cerkev, ki je bila zelo malo uporabljena.

Arhitekturno Hefajstov tempelj sledi dorskemu redu. Tempelj je obdan, obkrožajo pa ga kolonade z vseh strani.

Odlični marmorni frizi in metope prikazujejo prizore iz grške mitologije, kot sta rojstvo Atene in Hefajstova vrnitev na goro Olimp.

Artemidin tempelj

Artemidin tempelj se je nahajal v Efezu, v današnji turški pokrajini Izmir. Od templja ni ostalo veliko, le en sam steber je še tam.

Nekoč je bil posvečen boginji Artemidi in je bil prizorišče edinstvenega festivala Artemizija, ki je vključeval veliko procesijo.

Prvotni tempelj je bil zgrajen v 6. stoletju pr. n. št., vendar je bil večkrat uničen in obnovljen iz različnih razlogov, vključno s požigi, vojnami in naravnimi nesrečami.

Vsaka rekonstrukcija je imela za cilj preseči prejšnjo po velikosti. Tempelj je bil v svojem času uvrščen med sedem čudes starega sveta.

Narejen je bil na jonskih stebrih, ki so dosegali višino okoli 18 metrov, s kompleksnimi kapiteli, okrašenimi z izklesanimi reliefi mitskih bitij in bogov.

Bil je obdan z ogromnim dvoriščem in je vseboval številne kipe in zaklade, posvečene Artemidi.