Holjan o delu z otroki: Živimo v času, ko so merila vrednosti narušena

(Patria) - Mladinski nogometni klub Ilidža je bil ustanovljen leta 2017 z jasnim ciljem združevanja mladih različnih starosti in razvijanja športnih navad pri njih, učenja nogometa in razumevanja le-tega kot nogometne igre ter kot plemenite veščine, kjer se skozi igro sklepajo prijateljstva, razvija spoštovanje in na koncu moralne in človeške vrednote kot osnovni cilj pri razvoju mladih.

To je moto, pod katerim trener Miralem Holjan dela z otroki, iz njih želi izvleči le najboljše. V pogovoru za Patrijo razkriva vso lepoto, pa tudi ovire, na katere naleti pri delu z otroki.

„Klub trenutno šteje 70 deklic in dečkov, kjer iz dneva v dan rastemo vse bolj. Starši prepoznajo predvsem predano delo in pedagoški pristop do otrok, kar je po mojem mnenju najpomembnejši del pri delu z mladimi starostnimi skupinami,“ pravi Holjan.

Patria: Nogomet je najpomembnejša postranska stvar na svetu, vsak deček, ki trenira, sanja, da bo Messi, Ronaldo ali Džeko, kaj je najpomembneje pokazati otrokom v nogometu v zgodnji starosti?

Po mojem mnenju je predvsem pomembno otroku vgraditi ljubezen do določenega športa. Starši pogosto grešijo pri izbiri športa za svojega otroka. Nogomet je res najbolj zahteven šport in mnogi se odločijo prav zanj, vendar je problem v tem, da skozi določene faze tako trener kot starši uvidijo, da deček ali deklica ne kažejo dovolj zanimanja za nogomet, in tu nastane problem, ko pridemo do faz, ko rečemo, da otrok ne napreduje, čeprav v resnici ni tako.

Torej, treba je izbrati pravi šport, s katerim se bo otrok ukvarjal, in le z ljubeznijo do tistega, kar otrok rad trenira, lahko pričakujete določene rezultate v kasnejšem razvoju.

Patria: Kakšni so izzivi današnjega dela z otroki, starši so vse bolj ambiciozni in pogosto ne vidijo napak, ki jih delajo glede svojih otrok?

Bistveni problem, ki ga starši delajo glede svojih otrok, je nezaupanje v lastne trenerje, katerim so svojega otroka zaupali. Če je trener imel uspešno kariero in zagotovo ve, kakšna je pot za mladega igralca, da uspe in da skozi razvoj in kasneje skozi igralsko zorenje njegov trener v sodelovanju s starši sprejme kakovostno odločitev, to odločitev pogosto prevzamejo starši in tu je po mojem mnenju bistveni problem.

Navedel vam bom primer, recimo, če eden trener skozi razvoj dečka začuti, da otrok napreduje in ima talent, in v sodelovanju s starši odločijo, da otrok napreduje, in sam trener to predlaga, je drugače, kot ko starš iz svoje perspektive odpelje otroka brez soglasja njegovega trenerja. Tu nastane problem, trener je zaradi tega prizadet zaradi odločitve staršev, starši pa mislijo, da so sprejeli pravo odločitev.

Tu je ta najpomembnejša vez, ki poči, in to je, da trener, ki pozna svojega igralca, ob vseh priporočilih in seveda ob sodelovanju s starši sprejme najboljšo odločitev, to je po mojem mnenju recept za uspeh dečka v njegovem zgodnjem nogometnem razvoju.

Patria: Na zelenih zelenicah žal vidimo tudi veliko slabih prizorov, celo od trenerjev slišimo slaba sporočila, obstaja način, da se to izogne?

Vse je odvisno od okolja, v katerem otroci in tudi trenerji živijo. Živimo v času, ko so merila vrednosti itak narušena. Odraščal sem v družbi, kjer se je spoštoval kult starejšega, najboljši učenec v razredu je bil merilo vrednosti, obstajala so neka pravila soseske, veže, ulice, če nisi bil najboljši v klikerjih, skrivalnicah, če nisi imel sličice Sušića, Škore, Berjana, Pašića, če se nisi mogel povzpeti na vrh češnje, če nisi bil lepo ostrižen, si bil druga liga in na koncu, če nisi bil najboljši nogometaš v družbi, ni bilo potrebe, da greš naprej, takoj poišči drug šport, in tega po mojem mnenju otrokom primanjkuje.

Prav tako živimo v času moderne tehnologije mobilnih telefonov in česa vsega, tako da je otrokom vse dostopno, vse vidijo, vse slišijo. Seveda starši ne želijo, da njihovi otroci zaostajajo, in tako se otroci oddaljujejo drug od drugega, delijo se na Samsung, Huawei, tablice, prenosnike, kar je po mojem mnenju zlo sodobne družbe, še posebej za mlajše starostne skupine.

Patria: Glede na količino talenta, ki ga imajo otroci v BiH, zakaj nimamo bolj kakovostne profesionalne lige, kaj je potrebno BiH v sistemu, da bi dohiteli vsaj sosednjo Hrvaško?

Glede same kakovosti in količine talenta se lahko pogovor razvije v več smereh. Povedal bom nekaj stvari, in starejši poznavalci nogometa vedo, o čem govorim, in to je uporabno in izvedljivo tudi zdaj. Ogromno primanjkuje amaterskega ukvarjanja z nogometom. Kaj želim povedati? V tistem sistemu ste imeli nižje ravni tekmovanj, ki so bile izjemno kakovostne, kjer so se rojevali vrhunski igralci, povedal vam bom, da so Berjan, Ilić, Vidović igrali za Igman z Ilidže, da je Fićo Bahtić igral za GP Bosno, da je Čala Janjoš igral za Vratnik, da sta Smječanin in Muharemović igrala za UNIS itd.

Torej, ni dovolj klubov na nižjih ravneh, kjer je amaterski nogomet na robu izumrtja, in nato se ustvari vakuum, kjer otroci po mladinskem stažu nimajo kje igrati niti pokazati svoje veščine, problem pa je še v tem, da ti dečki doživijo razočaranje, ker ne morejo igrati v Sarajevu in Želji, in nato nastane razočaranje in opustitev.

Seveda, kot vemo, se vse vrti okoli infrastrukture in denarja, in dolgo časa bo trajalo, da bomo v urejenem sistemu zagotovili malčkom razvoj od cicibana do seniorja, trenutno to imajo Sarajevo, Željo, Olimpik in še nekaj klubov, vendar vsa koncentracija otrok ne more biti v teh klubih, obstajajo tudi kakovostne nogometne šole, kjer se skozi projekte in sodelovanje ob posredovanju FS KS zagotovo lahko naredijo dobre stvari za ozdravitev nogometa v naši državi.