Hodžić: Zaprtje rudnikov v BiH ni dejanje tranzicije, ampak dejanje kapitulacije

Piše: Kenan Hodžić

Zaprtje rudnikov v Bosni in Hercegovini ne sme biti vprašanje politične volje, mednarodnih pritiskov ali PR-akcij oblasti, ki pod krinko energetske tranzicije želijo prikriti lastno malomarnost in nesposobnost pri vodenju energetske politike.

Namesto zaprtja rudnikov BiH potrebuje prestrukturiranje rudarskega sektorja, tehnično izboljšanje proizvodnje, povečanje produktivnosti in jasne načrte za energetsko tranzicijo, ki temeljijo na realnih virih in ne na majavih strategijah, napisanih po direktivah, ki nimajo podlage v lokalnih zmogljivostih.

Zaprtje rudnikov brez celovite socialne strategije pomeni neposreden udarec lokalnim skupnostim, ekonomsko osiromašenje regij in nadaljnje razslojevanje družbe. Čeprav se izvajajo načrti za prerazporeditev delovne sile in gradnjo sončnih elektrarn na rekultiviranih površinah, izkušnje kažejo, da so to le občasni projekti brez sistemske podpore in ne celovita tranzicijska strategija.

V času, ko se zvezna vlada hvali s svojimi „zelenimi ambicijami“, hkrati napoveduje nov val podražitev energentov in udarcev na standard državljanov.

Cene rastejo, medtem ko je javnost priča vsakodnevnim političnim performansom o domnevni trajnostni prihodnosti. Namesto konkretnih ukrepov, ki bi državljanom olajšali dostop do decentraliziranih virov energije prek sončnih panelov, energetskih skupnosti ali subvencioniranja toplotnih črpalk, imamo nenehno slabljenje energetske suverenosti. Vlada dejansko ne izvaja tranzicije, ampak improvizacijo, medtem ko račun za to plačujejo državljani.

Če različne države po Evropi priznavajo, da se v tem trenutku ne morejo zanašati izključno na obnovljive vire, zakaj se potem v BiH, ki ima zaloge premoga in obstoječe zmogljivosti, vztraja pri njihovem hitrem ugašanju ali opustitvi Tuzle 7 brez ustreznih alternativ. Ali je znano, da obstajajo sodobnejši filtri na termoelektrarnah?

Iluzorno je verjeti, da bodo obnovljivi viri v kratkem času nadomestili energijo iz termoelektrarn. Zamenjava samo treh termoelektrarnskih blokov (Tuzla 3 in 4, Kakanj 5) zahteva izgradnjo 2000 MW iz obnovljivih virov.

V rudarskem sektorju res obstajajo resni problemi. Zanimivi so zapisi A. Muhamedbegovića, ki natančno diagnosticirajo realno stanje. Tukaj bomo izpostavili nekatere. Nizka produktivnost, prekomerna administracija, tehnična zanemarjenost in sindikalni spori. Rudarji so postali talci neproduktivnih administracij, mehanizacije, ki je bila na novo kupljena, nato pa že uničena, in menedžmenta, ki ne odgovarja za posledice.

Toda za te probleme ne smemo kriviti rudarjev, ampak politične strukture, ki desetletja uporabljajo rudnike kot volilni plen, zaposlujejo strankarski kader, uničujejo mehanizacijo in blokirajo vsak poskus modernizacije.

Elektroprivreda BiH je od leta 2009 vložila več kot 500 milijonov KM v rudnike, vendar so bili brez strateškega upravljanja ti denarji večinoma vrženi stran. Vendar to ni argument za zaprtje, ampak za odgovorno prestrukturiranje z jasno postavljenimi cilji, načrti proizvodnje, upravljanjem tveganj in socialno zaščito delavcev.

Ko temu dodamo še geopolitično realnost, nestabilnost dobavnih poti in neenoten evropski pristop k energetski reformi, je jasno, da zaprtje rudnikov ni le nespametno, ampak potencialno nevarno. Energetska varnost BiH se mora graditi na nadzorovanem dopolnjevanju, ki hkrati upošteva ekonomsko vzdržnost, tehnološko realnost in socialno pravičnost.

V tem trenutku zaprtje rudnikov v BiH ne bi bilo dejanje tranzicije, ampak dejanje kapitulacije. V času, ko državljani iščejo načine za izogibanje energetskemu siromaštvu, država pa želi okrepiti svojo suverenost in odpornost, bi zaprtje rudnikov pomenilo ugoditev tržnim monopolom in nadaljnje rušenje energetske varnosti. Zato je nujna sprememba narativa: tranzicija ne sme biti izgovor za izkoriščanje, ampak priložnost za pošteno transformacijo.

----------------------------------------------------------------------------------
Kenan Hodžić je višji asistent Univerze v Sarajevu - Fakultete za kriminalistiko, kriminologijo in varnostne študije