Bo SDP letos dobi novega predsednika ali Nikšić ostaja po želji zvestih posameznikov, pa tudi drugih strank

Ena od nepriljubljenih tem v SDP BiH so notranje strankarske volitve in izvolitev predsednika, vendar je vse bolj verjetno, da bi letošnje leto lahko razpletlo tudi ta vozel. Na en ali drug način.

V tem trenutku nihče ne ve, kdaj bo sklican kongres SDP, niti član Glavnega odbora SDP Igor Stojanović. Že vrsto let pa ni niti predsednika Glavnega odbora.

„Na zadnjem kongresu smo odložili izvolitev predsednika za dve leti. Odločiti bi se morali o izvolitvi predsednika SDP BiH, kdaj bo izvoljen. Ne vem, kdaj se bo ta odločitev zgodila. Na predsedstvu je, da skliče kongres,” je dejal Stojanović v Jutru za sve na BHRT-ju.

Na vprašanje, kakšne so možnosti, da se predsedniku Nerminu Nikšiću ponovno podaljša mandat, je Stojanović dejal, da obstaja možnost, da kongres sprejme takšno odločitev.

„Ne mislim, da je to dobro in da dvakrat podaljšujemo mandat in dejansko kršimo statut. Mislim, da statut jasno določa, da ima predsednik pravico do dveh mandatov, mislim, da je potrebna „sveža kri” znotraj SDP, ne mislim samo na mesto predsednika, ampak na celotno vodstvo,” je dejal Stojanović.

Poudaril je, da mora SDP pokazati tisto, po čemer je znan, in sicer, da lahko zamenja predsednika, ne da bi „umrl ali zbolel.”

Čeprav se že dolgo govori, da bi SDP BiH lahko prevzela Zukan Helez ali Denis Bećirović, je Stojanović dejal, da nikomur ne daje prednosti.

„Ne bi nikomur dajal prednosti niti ne bi ugibal, kdo je kandidat, kdo bo. Mislim, da bi morali znotraj SDP razpravljati in ostati dosledni demokratizaciji,” je dejal Stojanović.

Ni izključil možnosti, da bo eden od kandidatov, če bo sprejeta odločitev o kongresu in izvolitvi predsednika.

Na kongresu, ki je bil junija 2023, je bil Nikšiću podaljšan mandat, na ta kongres pa niso prišli nekateri vidni člani SDP, ki menijo, da se krši statut SDP.

V tem trenutku, ko je Nikšić tudi na funkciji premierja FBiH, SDP pa tudi na oblasti na državni ravni, se zdi, da tudi njegovim koalicijskim partnerjem ne bi ustrezala sprememba pogajalca. Še posebej ne tako kooperativnega, kot je Nikšić. Zato se za procese v SDP zanimata HDZ in Dragan Čović, ki je sam potrdil, da se zelo pogosto srečuje z Nikšićem in dogovarja o pomembnih vprašanjih.

V letu, ko Čović priželjkuje, celo napoveduje spremembe volilnega zakona BiH, bi bil izguba Nikšića kot partnerja v pogajanjih zanj korak nazaj.

Na drugi strani pa tudi del članstva Nikšiću zamera, da je SDP predal v roke peščici njemu zvestih ljudi, ki vodijo vse procese, tako znotraj kot zunaj stranke. Največ se to nanaša na Vojina Mijatovića, ki je takoj postal podpredsednik SDP, nato pa je dobil tudi mesto ministra v vladi FBiH. Prav Mijatović je bil na zadnjem kongresu najglasnejši zagovornik podaljšanja Nikšićevega mandata, ni pa izključeno, da se takšen scenarij ponovi, če se člani predsedstva in glavnega odbora končno ne uprejo in ne zahtevajo vrnitve demokracije v SDP.

Vendar pa bi vse to lahko zaustavil tudi sam Nikšić s predlogom, da se končno skliče volilni kongres in da ga na čelu stranke zamenja nekdo drug. Saj ni mogoče, da SDP vodi samo Nikšić.

(A. Vrabac)