Bodo Rusi sodelovali pri genocidu?

Napisal: Muhamed Fazlagić, sociolog, University of Louisville

Bliža se, za Bosno in Hercegovino ter tudi za Srbijo, ena najpomembnejših sej Sveta varnosti Združenih narodov 7. julija 2015.

Če bi bilo drugače, bi se Srbija in Bosna in Hercegovina zaradi prihodnosti svojih državljanov borili, da bi končno z najvišje svetovne instance poslali jasno sporočilo, da se je pred 20 leti v Srebrenici zgodil genocid. Vendar sta se državi znašli na nasprotnih straneh, saj je jasno, da bo ta resolucija, če bo sprejeta, srbijansko politiko gluhih telefonov pripeljala svoje voditelje do zidu, odpor proti takšni politiki pa se bo s časom povečeval do končne predaje in javnega izražanja ter sprejemanja dejstev.

Zaradi še ene malomarne politike srbskega vrha bodo njegovi državljani do zadnjega v zmoti, oni pa bodo še naprej plačevali ceno takšne malomarnosti. Ves svet bo na eni strani, Srbija pa osamljena na drugi. Kakšen luksuz!

Srbija zadnje dni poskuša potegniti Rusijo v boj proti zahodu, da bi blokirala sprejetje resolucije s kvalifikacijo genocida. Ali ji bo uspelo, bo še treba videti, čeprav se verjame, da Rusija vendarle ne bo z vsemi svojimi zmogljivostmi in vzvodi stopila za pogubno srbsko politiko. Na internetu se je teh dneh pojavil tudi video posnetek grobov ruskih vojakov, ki so ubijali državljane Bosne in Hercegovine v vojni.

Posnetek, ki je v prilogi, prikazuje pokopališče blizu Sarajeva, kjer so pokopani ruski vojaki, ki so streljali na Bosno in Hercegovino. Grobovi ruskih vojakov se nahajajo tudi v drugih krajih Bosne in Hercegovine. Konkretni dokazi o prisotnosti ruskih prostovoljcev v BiH med vojno so danes grobovi padlih v Lukavici, Fazlagića Kuli, Višegradu, Loparah in Bileći.

Eden prvih, ki se je resno lotil teme ruskih prostovoljcev v Bosni, je bil Andrej Sarov, ruski novinar, ki je objavil knjigo „Po dežju“, ki priča o sodelovanju ruskih prostovoljcev in plačancev v vrstah srbske vojske med agresijo na BiH. Ob opisovanju ruskih prostovoljcev je Sarov zapisal: „Med eno bitko pri Višegradu je padlo 25 ruskih prostovoljcev. Potreseni zaradi smrti svojih tovarišev, so prostovoljci to drago plačali muslimanom. Za vsakega padlega prostovoljca so ubili 20 muslimanov.“

Ali se bo ruska diplomacija odločila za solidarnost s tem delom svojega društva, ki je bil zelo instrumentalen pri izvajanju genocida?

Verjamemo, da bo odločitev Rusije vendarle državniška in da ne bo dovolila, da se znajde na temni strani zgodovine, čeprav so nekateri njeni državljani streljali na državljane Bosne in Hercegovine v njihovi državi. To je resna madež, ali bo postala večja, bo odvisno od odločitve Rusije 7. julija 2015.