Bo koalicija na ravni Sveta ministrov obstala?

Piše: Hamza Memišević

„Z resolucijo je bil podpisan konec BiH“, je izjavil predsednik bosansko-hercegovske entitete Republika srbska Milorad Dodik, ob sprejetju resolucije Generalne skupščine ZN – a o genocidu v Srebrenici.

Mesec in pol kasneje smo bližje trditvi, da je samooklicana evropska avangarda, utelešena v SNSD-ju, HDZ-ju in trojici, končala svoj medeni mesec. Milorad Dodik, pa tudi Dragan Čović, sta večkrat izjavila, da koalicije v resnici ni več.

Čeprav je Dodik na začetku mandata koalicije prejemal najrazličnejše komplimente, se zdi, da je tudi temu konec. V skladu z aktualno terminologijo je Dodik rušitelj evropske poti, Konaković pa levak, ki sprejema sožalje. Če bi del koalicije ponovno želel videti Dodika iz obdobja, ko je bila ta šele sklenjena, bi bilo treba ugoditi njegovim nerealnim zahtevam, ki vključujejo zamenjavo zunanjega ministra BiH Elmedina Konakovića, člana predsedstva iz vrst bošnjaškega naroda Denisa Bećirovića in veleposlanika BiH pri ZN Zlatka Lagumdžijo.

K tem zapletom je prispeval tudi poziv ameriškega veleposlanika Murphyja, naslovljen na vodjo HDZ-ja BiH Dragana Čovića, naj v skladu z evroatlantskimi stališči in vrednotami konča odvisnost BiH od ruskega plina ter sproži izgradnjo južne interkonekcije. Ne da bi branili Čovića, je jasno, da ameriški veleposlanik nosi največjo odgovornost, zakaj je vprašanje južne interkonekcije ostalo brez dokončnega epiloga.

Aktualni sklic Sveta ministrov je bil sklenjen s podporo ameriške ambasade v BiH, Milorad Dodik pa je v znak pozornosti in hvaležnosti, ker je postal del evropske koalicije, preko svojih kadrov v Svetu ministrov potisnil postopek, ki omogoča gradnjo nove vzhodne interkonekcije, s čimer BiH postaja odvisna od ruskega plina.

Prav tako je ameriški veleposlanik nedavno izjavil, da je trenutna realnost v BiH podobna 90. letom prejšnjega stoletja, ključni krivec pa je Milorad Dodik. Proračun za leto 2024 še ni sprejet, partnerji v oblasti pa se bodo morali pogovarjati o zakonu o sodiščih BiH, zakonu o VSTV-ju in drugih temah. Ne smemo pozabiti na vprašanje volilnega zakona, ki ostaja nerešeno.

Glede na kompleksnost odnosov znotraj koalicije na državni ravni se odpira tudi vprašanje morebitne rekonstrukcije oblasti v Svetu ministrov. Na podlagi dosedanjih izkušenj je težko pričakovati resne popravke (razen kozmetičnih) v tem pogledu. Navsezadnje vsaka oblast v BiH dejansko obstane, saj Ustava BiH ne priznava instituta predčasnih volitev. Obstaja več načinov za odprtje vprašanja rekonstrukcije oblasti, in sicer preko Parlamenta BiH, Predsedstva BiH ali na pobudo predsedujočega Sveta ministrov.

Ob upoštevanju zapletene strukture daytonske BiH bi začetek razrešitve preko Parlamenta BiH zahteval splošno in entitetno soglasje, oziroma odobritev Doma narodov BiH. Nadaljnji potek stvari bo v veliki meri odvisen tudi od volje žreba, po katerem je mesto četrtega delegata dodeljeno Nenadu Vukoviću iz PDP-ja. Čeprav se v javnosti že nekaj časa govori o morebitni rekonstrukciji oblasti, ostaja nejasno, kdo bi prevzel vodilno vlogo v tem?

Opozicija iz entitete Republika srbska je izrazila nezainteresiranost za sestavo morebitnega novega sklica Sveta ministrov. Meni, da bi z odvzemom četrtega delegata SNSD izgubil nadzorni paket, kar bi Dodiku v veliki meri odvzeli ostrino.

Na drugi strani bošnjaška politična realnost ne ponuja jasno artikuliranih stališč. Zunanji minister Konaković je v več izjavah omenil možnost sprememb v Svetu ministrov, ki bi vključevale vrnitev SDA, ki je po njegovih besedah – stari partner SNSD-ja, kar bi posledično pomenilo odhod trenutne bošnjaške postave v Svetu ministrov.

Denis Zvizdić je sicer dal drugačne izjave v primerjavi s strankarskim šefom NIP-ja, češ da koalicija ne bo dočakala konca mandata, če Dodik ne spremeni pristopa, slednje bi pomenilo, da bi trojka bila naklonjena spremembi političnega partnerja in ponovnemu zbližanju z opozicijo iz RS. Vendar pa je vprašanje, koliko bi ključne figure SDS-a in PDP-ja bile naklonjene koaliranju s trojko, ob upoštevanju bega trojke v objem Dodika.

Nedvomno obstajajo odprta vprašanja, glede katerih se koalicija razhaja, vendar je na koncu prevladalo tisto, kar jih povezuje. Eden od ciljev koalicije vključuje zamenjavo vodstva Centralne volilne komisije, kar bo še posebej poudarjeno v situaciji, ko je SNSD ostal brez četrtega delegata v Domu narodov BiH. Na prvi pogled se odločitev CIK-a lahko zdi kot poraz Dodika, vendar glede na njegovo pragmatičnost in spretnost manipulacije bi to morda lahko bila Pirova zmaga za predstavnike opozicije iz RS.

Gotovo je, da bo Milorad Dodik ta primer izkoristil za namene volilne kampanje, ki se nam počasi bliža. Milorad Dodik je sicer javno izrekel, da je koaliciji odzvonilo, vendar je iluzorno pričakovati, da bo porušil koalicijo, ki mu omogoča popoln nadzor nad finančnim sistemom v trenutku, ko so podjetja in posamezniki iz Republike srbske, blizu njegove stranke, izpostavljeni sankcijam ZDA.