Bo Inzko prestopil Rubikon?

Napisal: Muharem Cero

Današnji sestanek voditeljev SNSD, DNS in SP v Banja Luki je le potrjen politični sporazum o polnem, načelnem soglasju pri nadaljevanju aktivnega oviranja izvajanja sodbe sodišča BiH o vknjižbi vojaške lastnine v RS na državo BiH, v korist ministrstva za obrambo BiH.

Zlobna partnerja, Pavić, Đokić in Dodik, sta napovedala spremembe in dopolnitve „pristojnega zakona, s katerimi bo zaščitena lastnina RS, oziroma predvideno, da se lastnina ne more vknjižiti na podlagi odločitev izven Srpske brez soglasja parlamenta Srpske.“

Trojici ni neznano, da so predlagane spremembe v nasprotju z Ustavo BiH, zato so bile kot predhodno vprašanje pred Ustavnim sodiščem BiH v zadevi U 1/11 zavrnjene z oceno o protiustavnosti Zakona o statusu državne lastnine BiH na območju entitete Republika Srpska.

Napovedane spremembe niso nič drugega kot recikliranje ustavno-pravnih stališč iz jalovega poskusa izpodbijane zakonske rešitve.

Na prvi pogled bi se reklo, da je to le še en Dodikov politični zgrešen strel, a je res tako?

Celotno zgodbo o vknjižbi vojaške lastnine v RS na podlagi izvršne in dokončne odločbe Ustavnega sodišča BiH in pritožbenega oddelka sodišča BiH Dodik (zaenkrat se zdi uspešno) s pravno tehničnega vprašanja premika v politično-politikantsko. Z manipulacijo pravnih možnosti in postopkov, na koncu z zlorabo pravice, hkrati poskuša doseči enega od dveh svojih zastavljenih ciljev.

Težišče je seveda na primarnem cilju. Vknjižbo tako imenovanih perspektivnih lokacij v RS na državo BiH zamenjati in drago prodati za teritorialno porazdelitev celotne državne lastnine. Uspeh takšnega namena bi ustvaril lastninsko-pravne predpostavke za krepitev politične argumentacije za koncept konfederalizacije Bosne in Hercegovine. Prav od tod izhajajo takšni nameni in prikrita tiha podpora Čovića in njegovih političnih ciljev. Kakor stvari stojijo, za ta namen zaenkrat ni partnerja v bosansko-bošnjaški politiki, a ne lezi vraže.

Drugi cilj njegovega delovanja je zagotovitev rezervnega položaja v jalovem poskusu primarnega cilja.
S politično-pravno gimnastiko pri doseganju prvega cilja si Dodik „kupuje čas“ in celotno zgodbo premika proti poteku septembrskega roka, predvidenega za redno srečanje članic evroatlantske zveze (NATO) na ministrski ravni. Namreč, registracija lastnine na BiH bi zagotovo omogočila, da bi na tem srečanju prišlo do aktivacije pristopne poti BiH v NATO, tako imenovanega MAP-a.

Možna izostanek registracije vojaške lastnine, po dosedanjih stališčih evroatlantske zveze, ne bi ustvaril možnosti za aktivacijo MAP-a, celoten proces pa bi se negotovo odložil do nadaljnjega. Institucionalni državni mehanizmi BiH zagotovo niso zmožni tega zaključiti na pričakovan način – s potrditvijo vladavine prava in afirmacijo pravne države. Nadomestilo vladavini prava v primeru „Bosna“ so z Daytonskim mirovnim sporazumom predvidene možnosti pristojnosti OHR-ja in bonske pooblastila njegovega Visokega predstavnika Valentina Inzka.

Gospod Inzko, kot bi rekel spoštovani Ljubić, zavrzite tudi vi kocke in prestopite rubikon.