HNS s slavnostno akademijo poveličuje zločin v Ahmićih, rušenje Starega mosta, taborišča Dretelj in Heliodrom

Danes se izpolnjuje 24 let od oblikovanja t.i. Herceg-Bosne v Grudah, piše agencija Patria.  

V Mostaru ob tej priložnosti poteka slavnostna akademija v organizaciji HNS-a na čelu s predsednikom HDZ-a BiH in članom Predsedništva BiH Draganom Čovićem.  

Oblikovanje paradržave Herceg-Bosne je bilo uvod v nevidene zločine nad nehrvaškim prebivalstvom v Hercegovini in Srednji Bosni. Po oblikovanju te paradržave na čelu z Matom Bobanom, vse ob pomoči režima Franje Tuđmana iz Zagreba, so sledili umori, mučenja in posilstva večine bošnjaškega prebivalstva.  

Slike iz taborišč Dretelj, Heliodrom, Gabela in mnogih drugih po Hercegovini so obšle svet. Poleg umorov in izgonov prebivalstva, zločinov v Ahmićih, se za t.i. Herceg-Bosno vežejo tudi rušenja nekaterih največjih kulturnih simbolov tega dela Evrope, kot je Stari most v Mostaru.  

Letošnje praznovanje obletnice oblikovanja zločinske paradržavice se zdi slavnostnejše od prejšnjih, večina političnih analitikov pa se strinja, da gre za to, da se novembra na Haškem sodišču pričakuje pravnomočna sodba šesterici nekdanjih prvih mož Herceg-Bosne za združeni zločinski podvig.  

Vodstvo Herceg-Bosne (Jadranko Prlić, Bruno Stojić, Slobodan Praljak, Milivoj Petković, Valentin Ćorić in Berislav Pušić) je bilo 29. maja 2013. obsojeno na skupno 111 let zapora, med drugim za sodelovanje v združenem zločinskem podvigu, katerega cilj je bil odstranitev muslimanskega prebivalstva z območja, na katerem je vodstvo bosanskih Hrvatov, skupaj z vodstvom Hrvaške, želelo uresničiti hrvaško dominacijo.

Praznovanje bo zaznamovala tudi promocija knjige enega od obtoženih za združeni zločinski podvig Jadranka Prlića "Prilozi za povijest Hrvatske Republike Herceg – Bosne", s katero Prlić, kot pravi, želi povedati drugo stran resnice o vojni v BiH.  

Zdi se razumno postaviti vprašanje "a se po Dretelju in rušenju Starega mosta sploh še kaj več da povedati?".  

Republika Bosna in Hercegovina ter mednarodna skupnost nikoli niso priznali “Herceg-Bosne” kot države. Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je “Herceg-Bosno” razglasilo za nelegalno tvorbo prvič 14. septembra 1992., nato pa 20. januarja 1994.  

Vendar odločitve ustavnega sodišča očitno nimajo nobene teže za ljudi, kot so Čović, Ljubić in drugi, ki prisegajo na demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in spodbujanje evropskih vrednot.  

Po drugi strani pa imamo tudi tiste, za katere je Herceg-Bosna simbol zla. Nekdanji član Predsedništva BiH Stjepan Kljujić meni, da je Herceg-Bosna največja sramota za Hrvate in da jim v BiH ne bo bolje, dokler se ne distancirajo od Prlića, Bobana in njima podobnih.