Hladovina diplomacije

Po tem, ko je predsedstvo Bosne in Hercegovine sprejelo odločitev o imenovanju novih veleposlanikov in konzulov, se bodo imena s tega seznama preučevala po dolgem in počez v diplomatsko-konzularnih predstavništvih te države po vsem svetu. Ker se odločitve o imenovanju sprejemajo s soglasjem, je očitno, da je imelo predsedstvo, kot se pogosto pravi, visok nivo soglasja, in da je vsak od članov izbral bodoče diplomate po svoji želji brez ovir iz kabineta drugih dveh kolegov. Zadovoljeni so bili nacionalni kriteriji, ključ do vsake ključavnice v Bosni in Hercegovini.

Dolgoletna praksa napotovanja zaslužnih strankarskih kadrov v diplomatske misije, in to v obliki svojevrstne nagrade za strankarsko udejstvovanje, je že zdavnaj izbrisala navado, da se z vsako novo garnituro veleposlanikov in konzulov javno postavi vprašanje – kaj bodo ti ljudje prinesli Bosni in Hercegovini na diplomatskem področju in s čim se bo meril njihov učinek?

Od spretnosti zastopanja interesov države, vlade ali vladarja na mednarodnem področju so odvisni položaj, moč, ugled vsake države in njeno mesto v zapleteni hierarhiji svetovnih dogajanj. Velike sile so moč diplomacije spoznale že pred nekaj sto leti, zato v resnih državah, ki so akterji, ne pa le opazovalci in služabniki velikih v mednarodnih odnosih, v diplomatske kroge delegirajo izjemno izobražene, sposobne in pametne ljudi, pripravljene, da se vključijo v zapleteno mrežo boja za interese države. Skratka – vsaka resna država šola svoje diplomate, saj ve, da je od njihove sposobnosti odvisen tudi njen mednarodni položaj. 

V Bosni in Hercegovini je, vsaj tako pravijo diplomati od obrti, vse drugače. Postdejtonska logika vladajočih krogov je iz diplomacije naredila poligon za provincialno-partijske kadrovske kombinacije, zato so se v diplomatskih strukturah znašli kadri, ki nimajo niti osnovnega pojma o diplomaciji in mednarodnih odnosih. 

Politično vzdušje v Bosni in Hercegovini, ki ga že leta zaznamujejo blokade, zastoji, ovire in spopadi, je omogočilo tudi diplomatskim predstavnikom naše države po svetu lagoden položaj – ni jasnih meril, s katerimi bi se merili njihovi rezultati, zato ni meril za odgovornost. Po drugi strani pa zaradi političnih previranj, nekateri bi rekli tudi zavestnih protidržavnih dejanj, jasna zunanja strategija že dolgo praktično ne obstaja več. Namigi o različnih reformah bosanskohercegovske diplomatske piramide so večinoma ostali brez rezultatov. Na eni strani jih onemogoča močna strankarsko-botrsko-sorodstvena politična praksa, na drugi strani pa so padli v past kadrovske neurejenosti institucij, odgovornih za zunanjepolitično delovanje države. 

Strokovnjaki že dolgo opozarjajo, da je zapolnjevanje diplomatskih položajev s politično trgovino že povzročilo veliko škodo Bosni in Hercegovini na mednarodnem področju. Politični cilji, kot je približevanje evroatlantskim integracijam, so upočasnjeni zaradi notranjih odnosov, ekonomski rezultati diplomatskega delovanja pa so z več strani vprašljivi. Dosežki bosanskohercegovske diplomacije, izraženi s čisto matematiko, vsakega racionalnega človeka spomnijo na vprašanje – kdo predstavlja državo na svetu, kakšne so reference teh ljudi in na podlagi česa so se znašli v diplomaciji? Raziskave nekaterih portalov, opravljene pred petimi ali šestimi leti, so pokazale vso absurdnost strukture bosanskohercegovske diplomatsko-konzularne mreže in njenih kadrovskih paradoksov – med veleposlaniki je bilo na primer več nekdanjih proizvajalcev mesa in perutnine kot pa izobraženih diplomatov. Pogosto poudarjene ocene, da Bosna in Hercegovina nima dovolj izobraženih diplomatov, ne držijo in to ne more biti izgovor za pošiljanje zaslužnih kadrov po strankarskih linijah, da predstavljajo državo, pri čemer so vnaprej oproščeni vsakršne odgovornosti za svoje rezultate.