Zgodovinski vrh Nata v Haagu, obrambni izdatki na pet odstotkov BDP-ja, nekatere države sporočile, da ne morejo toliko nameniti

(Patria) - Voditelji 32 članic Nata se bodo v torek in sredo zbrali na zgodovinskem vrhu v Haagu, kjer naj bi potrdili zvišanje izdatkov za obrambo na pet odstotkov BDP-ja do leta 2035.

Na delovni večerji se bodo sestali ministri za zunanje zadeve članic Nata in Ukrajine v okviru Sveta Nato – Ukrajina. Hkrati se bodo sestali tudi ministri za obrambo članic Nata.

V sredo dopoldne se bo Severnoatlantski svet sestal na ravni voditeljev držav ali vlad, sestanek naj bi trajal le dva in pol ure.

Nemški časnik Der Spiegel piše, da je bil to storjen, da bi preprečili, da bi ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu postalo dolgčas in da bi sestanek prezgodaj zapustil.

Ključna odločitev vrha na Nizozemskem bo nov in znatno višji cilj izdatkov za obrambo, na čemer je vztrajal Trump, ki je od zaveznikov zahteval, da svoje obrambne proračune zvišajo na pet odstotkov BDP-ja, kar je mnogim izmed njih povsem nerealno.

Vendar pa je generalni sekretar Mark Rutte predstavil kompromisni predlog, ki bo Trumpu omogočil, da razglasi zmago, večini zaveznikov pa postavi bolj realne cilje.

Tako je teh pet odstotkov razdeljenih na 3,5 odstotka, ki bi šli za čisto vojaške izdatke, preostalih 1,5 odstotka pa je namenjenih za obrambne in varnostne stroške v širšem smislu, kot so prilagoditev cest, mostov in pristanišč, da bi po njih lahko vozila težka oklepna vozila, naložbe v kibernetsko varnost, zaščita plinovodov in podobno.

Te stroške, povezane z obrambo, je mogoče zelo široko razlagati, tako da se med drugim omenja most čez Mesinsko ožino, ki bi v imenu vojaške mobilnosti povezal Sicilijo s preostalim italijanskim kopnim, nato stroški za zaščito meja zaradi nadzora migracij, nadgradnja širokopasovnega interneta ali tretja vzletno-pristajalna steza londonskega letališča Heathrow.

Obstoječi cilj rasti obrambnih proračunov je bil postavljen leta 2014 na dva odstotka BDP-ja do leta 2024. Trump je že med svojim prvim mandatom od 2017. do 2021., ko večina zaveznic ni bila niti blizu zastavljenega cilja, vztrajal in grozil, da ne bo priskočil na pomoč v primeru potrebe tistim, ki ne zvišajo izdatkov za obrambo.

Šele letos bodo vse ali skoraj vse članice izpolnile cilj dveh odstotkov. Zdaj se to zvišuje na 3,5 odstotka BDP-ja, ki naj bi ga dosegli do leta 2035.

Del držav, kot so baltske, je zahteval, da se rok skrajša do leta 2030. Rutte pa je predlagal, da bi to bilo do leta 2032., večina pa je zahtevala še daljši rok. Možna je tudi sprememba ciljnega odstotka leta 2029., ker je takrat predvidena revizija.

Zvišanje izdatkov na pet odstotkov BDP-ja za velike članice predstavlja povečanje, merjeno v desetih milijardah evrov.

Revija Le Grand Continent, ki se ukvarja z geopolitičnimi vprašanji, je izračunala, da bi zvišanje izdatkov na pet odstotkov do leta 2032. pomenilo, da bi Italija morala vsako leto porabiti dodatnih 83 milijard evrov, kar je povečanje za skoraj 12 milijard v primerjavi z današnjimi izdatki.

Francija bi morala dodatno nameniti okoli 93 milijard letno, okoli 13 milijard več kot danes. Nemčija, najmočnejše gospodarstvo v EU-ju, bi morala dodatnih 136 milijard evrov letno nameniti, blizu 19,5 milijarde evrov več kot zdaj.

Dodatna sredstva bodo vložena v nove cilje vojaških zmogljivosti, ki so bili dogovorjeni ta mesec za vsako državo članico. Gre za tajne podatke, generalni sekretar Rutte pa kot primere navaja naložbe v zračno obrambo, bojne letalnike, tanke, droni in logistiko.

Prav na te cilje vojaških zmogljivosti se sklicuje španski premier Pedro Sanchez, ki je sporočil, da ne namerava izpolniti cilja petih odstotkov.

Sanchez pravi, da lahko Španija izpolni svoje cilje vojaških zmogljivosti s povečanjem izdatkov na 2,1 odstotka BDP-ja.

Španska vlada je odobrila končno izjavo vrha, v kateri se omenja cilj petih odstotkov, vendar je sporočila, da ne namerava toliko nameniti.

Rutte pravi, da v Natu ni izjem in da se nov cilj nanaša na vse.

Ameriški veleposlanik pri Natu Matthew Whitaker je v ponedeljek na novinarski konferenci dejal, da bodo članice predložile letna poročila o obrambnih izdatkih.

„Redno bomo poročali o obrambnih izdatkih, da bomo vsi lahko spremljali medsebojni napredek in se medsebojno pozivali k odgovornosti,“ je dejal Whitaker.