Zgodovinski maksimum: Dolg vlade do poslovnih bank v BiH presega dve milijardi KM

Centri državljanskih pobud (CCI) so danes predstavili obsežno poročilo "Stanje naroda", ki natančno prikazuje učinke reform v BiH v zadnjih 18 mesecih, od sprejetja Reformne agende in sicer po njenih področjih: javne finance, poslovno okolje in konkurenčnost, trg dela, socialna in pokojninska politika, javna uprava in vladavina prava ter vpliv vsega naštetega na življenjski standard državljanov.

- Zaradi politične nestabilnosti in blokad je izvajanje Reformne agende počasno in selektivno, ter na večini področij še vedno ne daje pričakovanih rezultatov. Kumulativno gledano, za vse ravni in vse akcijske načrte je realiziranih le 46 ukrepov iz Reformne agende. Statistično gledano, imajo institucije BiH, predvsem Svet ministrov, najboljšo realizacijo lastnega akcijskega načrta, vendar tudi najmanjše število ukrepov. Akcijski načrt vlade RS je glede na celotno število ukrepov v načrtu in število sprejetih ukrepov realiziran v največjem obsegu, akcijski načrt na ravni FBiH je realiziran v najmanjšem obsegu -  je navedeno v poročilu.

- Če v zadnjih 18 mesecih beležimo nekaj zmerno pozitivnih kazalnikov, kot so rast BDP, rast industrijske proizvodnje, rast davčnih prihodkov ali rast zaposlenosti, večina drugih pomembnih kazalnikov ni pozitivnih. Na področju javnih financ se stanje javnega dolga poslabšuje. Javni dolg v RS je kritično visok in blizu meje EU 60 BDP, s čimer se spodkopava fiskalna vzdržnost entitete, pa tudi celotne države. Dolg do poslovnih bank v BiH je dosegel zgodovinski maksimum, več kot dve milijardi KM. Zadolženost na prebivalca nenehno narašča, trenutno v povprečju znaša 3.370 KM, pri čemer je zadolženost v RS višja za 80 ali 1.932 KM v primerjavi s FBiH. Ogromno breme servisiranja dolga je v proračunih entitet, s trendom rasti namesto zniževanja. Delež dolga 65 odstotkov v proračunskih prihodkih Federacije BiH in 42 odstotkov v RS za leto 2017 je praktično ujel proračune in minimiziral možnosti za stabilizacijo javnih financ. Torej, poleg tega, da proračuni niso razvojni, niso več niti stabilizacijski, niti socialni. Proračuni so dolžniški - je med drugim poudaril vodja programa CCI Adis Arapović, piše Patria.