Hill: Čović ogroža Hrvate, zanimajo ga le strankarska imenovanja v državna podjetja

Odpravnik poslov ameriškega veleposlaništva Nicholas Hill je napisal blog o trenutni politični situaciji v BiH, ki ga agencija Patria v celoti povzema.

- To so resni časi za Bosno in Hercegovino in, pravzaprav, za celotno regijo, in težki časi zame, saj zapuščam veleposlaništvo po treh letih. Iskreno sem govoril o razmerah tukaj med mojim mandatom in tako bom storil tudi tukaj. Ne morem reči, da je država v zadnjih treh letih bistveno napredovala na poti reform, vendar pogoji za doseganje napredka še vedno obstajajo. Poudarek mora biti na izboljšanju gospodarstva in ustvarjanju delovnih mest ter zmanjšanju možnosti, da politične stranke uporabljajo državna podjetja kot sredstvo za nagrajevanje privržencev in izčrpavanje denarja iz njih. Izboljšanje naložbene klime in uvedba večje stopnje politične in ekonomske preglednosti sta ključna za prihodnost te države. Ker te vrste reform niso priljubljene pri trenutnih političnih strankah, se počasi dosega soglasje o resničnih reformah. Na žalost etnične politike – ki skupaj s korupcijo predstavljajo dve plati iste medalje – še vedno mučijo tiste, ki želijo, da ta država vstopi v 21. stoletje. Čeprav gospod Dodik to morda razume tako, jaz ne govorim samo o mahinacijah predsednika Republike Srbske, ko obsojam etnične politike.

Da bi ta država napredovala v prihodnosti, tri največje stranke, ki predstavljajo tri konstitutivne narode – SDA, HDZ in SNSD – ne smejo opustiti etničnih vprašanj, vendar jih morajo dati na stran, da se posvetijo nujnemu reševanju ekonomskih problemov, ki uničujejo življenja državljanov. SDA je trenutno največja stranka, ki predstavlja največjo etnično skupino, in v tem smislu ima morda največjo odgovornost, da sprejme bolj BiH-orientirano, manj pa bošnjaško-orientirano platformo za napredek. Res ali ne, opazovalci, od katerih so mnogi Bošnjaki, mi pravijo, da je SDA trenutno trdno pod nadzorom stare garde, ki želi promovirati bolj ozkogledno, trdoglavo agendo. Morda pretiravam, saj je na nek način predsednik stranke Izetbegović pokazal velikodušnost pri vzpostavitvi koalicije s srbskimi, še posebej pa s hrvaškimi partnerji, vendar demografija države narekuje, da mora biti SDA bolj vključujoča in nenehno upoštevati multietnično realnost države. Ali je to upravičeno ali ne, ali je to rezultat nesmiselne politične manipulacije, tisti, ki niso Bošnjaki, postajajo nervozni, ko govorijo o prihodnosti v državi, kjer so manjšina.
Obstajajo primeri, ko bi SDA lahko pokazala večjo zavezanost multietnični državi na veliko konkretnejši način. Vzemimo v obzir nesmiselno prepucavanje, ki je sledilo aretaciji Nasera Orića v Švici. Orić je bil izročen BiH in mora biti preganjan v celoti v skladu z zakonom. Da bi trajno utrdilo ugled verodostojne institucije, mora državno tožilstvo pod vodstvom glavnega tožilca, za katerega se na splošno meni, da je pod resnim vplivom bošnjaških političnih sil, marljivo delati na podrobnem pregledu vseh dokazov in njihovi predstavitvi sodišču. Če bo Orić spoznan za krivega, nič ne bi bolj utrdilo verodostojnosti državnih institucij kot njegova pošiljanje v zapor. Prav tako obstajajo pritožbe, da v tožilstvu dela preveč slepih privržencev SDA. Ali je to res ali ne, SDA mora skrbeti za javno percepcijo in delati na tem, da se ta spremeni. Podobno ima SDA pri dogovorih o delitvi oblasti vodilno vlogo pri izbiri novega direktorja OSA-e. Položaj direktorja obveščevalne službe je izjemno občutljivo vprašanje za vse državljane te države in SDA ne bi smela stremeti k temu, da na ta položaj postavi nekoga, ki bo to institucijo spremenil v instrument stranke.

Potreba po širšem soglasju

Pred desetimi leti sem služboval v Zagrebu in bil presenečen nad dvostrankarsko podporo evro-atlantski agendi, vključno s podporo takratnega premierja Ivice Račana in vodje opozicije Iva Sanaderja. Širok konsenzus političnih strank je bil ključnega pomena za hiter napredek Hrvaške, najprej proti zvezi NATO, nato pa tudi članstvo v Evropski uniji. To omenjam le zato, ker gre za neverjeten kontrast v primerjavi s politiko Hrvatov v BiH danes, ki je nagnjena k samopomilovanju in nekonstruktivnosti. In medtem ko Hrvati nujno potrebujejo zaposlitev in ekonomske priložnosti, vodstvo HDZ-ja komajda premaga ovire, nenehno ponavlja zgodbo o "nejednakosti Hrvatov" in kako jo je treba rešiti s spremembo volilnega zakona. Sprememba volilnega zakona je pomembna in jo je treba v tej državi vsekakor rešiti, da bi vstopila v EU, vendar ta sprememba ne sme porabiti ves kisik v prostoru in onemogočiti dejavnosti na veliko nujnejših ekonomskih reformah, ki jih ta država potrebuje.
Vodja stranke in član predsedstva Čović vztraja pri sklepanju dogovorov, vendar je preveč oddaljen od najnovejših ekonomskih reformnih dejavnosti. Edini ekonomski prioritet, ki mu je stranka posvetila pozornost po volitvah, je imenovanje strankarskih ljudi v donosne odbore državnih podjetij. Njegova nezainteresiranost za reformno agendo le prispeva k ogrožanju položaja Hrvatov v BiH. Hrvati, ki skoraj vsi imajo potne liste EU, v iskanju dela odhajajo v druge dele Evrope. Družine so razdeljene po generacijskih linijah. V primerjavi s številom Hrvatov imajo ogromen politični vpliv. Imajo tudi ogromne ekonomske prednosti glede na bližino dobičkonosnih obmorskih turističnih krajev, vendar pa je narativ, ki ga HDZ uporablja v zadnjih letih, v veliki meri negativen in tog. To se mora spremeniti, ali pa bo vodstvo HDZ-ja rešilo "hrvaško vprašanje" z drugimi sredstvi. Hrvati bodo odhajali iz te države in edino vprašanje bo, kdo bo zadnji ugasnil luči v Hercegovini.