Na tisoče mladih zapušča BiH: Delo je povsod bolj cenjeno kot pri nas, vrnitev ni opcija

Slab politični in ekonomski položaj v BiH je prisilil veliko ljudi, da zaposlitev in srečo iščejo v drugih državah, piše agencija Patria.

Med desetinami tisočev tistih, ki so se odločili poiskati boljše življenje daleč od doma, je največ mladih z univerzitetno izobrazbo, ki v skorumpirani družbi niso mogli priti do izraza. Druge države so prepoznale njihov potencial in jim ponudile priložnost, ki je niso dobili v BiH. Danes so mnogi od njih uspešni v svojih poslih, ustvarili so si družine, o vrnitvi v BiH pa večina ne razmišlja. Nekateri bodo prihajali na počitnice, nekateri pa niti tega ne.

Nadina Jabučar, 25-letna Sarajevčanka, je ena tistih, ki je svojo srečo našla v tujini. Ta magistrica novinarstva danes živi v Brnu na Češkem, kjer dela za eno največjih svetovnih podjetij, Lufthanso. Za novinarsko agencijo Patria je povedala, kako in zakaj se je odločila za odhod iz BiH.

- Magistrirala sem klasično novinarstvo leta 2015 na oddelku za komunikologijo Fakultete za politične vede v Sarajevu z oceno 9. Moj fant je diplomiral angleščino na Burchu in pravkar zaključuje magistrski študij. Oba sva mlada, govoriva dva tuja jezika (angleščina in nemščina) in ponudila se nama je priložnost, da delava za Lufthansa Global Load Control.

Poklic je nenavaden in v bistvu gre za izvajanje nujnih izračunov za varnost letal v obliki načrta nakladanja, razporeditve potnikov, teže letala in količine goriva, na podlagi najinih izračunov pa svetovna letališča izvajajo te izračune v praksi. Torej, pošljeva dokumente, ki služijo kot navodila za rampne agente na letališčih, kako prenesti teorijo v prakso. Moj prijatelj, ki je prav tako iz Sarajeva, naju je priporočil, tako da sva zaradi jezikov (morata znati oba) dobila službo. Ohrabrujoče je tudi to, da moj fant niti jaz nikoli nisva živela v nemško govorečih državah, zato so nama bile dane priložnosti s tako imenovano »šolsko« nemščino – pravi Jabučar.

Nadina pravi, da so pogoji za življenje mladih in izobraženih ljudi na Češkem veliko boljši kot v BiH.

- Češki standardi so bili v skladu s plačo, torej se lahko od nje lepo živi, poleg tega pa imava zaradi Lufthanse številne privilegije. Veliko naših ljudi dela v tem podjetju in na letne dopuste hodijo na Bali, Kubo, Tajsko, Japonsko, čeprav standard na Češkem ni primerljiv s tistim v Nemčiji. Mladi sanjajo o plači 2.000 evrov, ne da bi upoštevali celoten standard. V Brnu se da zelo lepo živeti že s približno 600-1.000 evri neto plače. Moj fant in jaz sva se odločila za to, ker sva želela nove izzive in sva se zavedala, da si z bh. plačami ne bova mogla veliko privoščiti, poleg tega pa nisva želela biti odvisna od družin in njune finančne pomoči.

Dodaja, da upa, da bo nekoč stanje v BiH boljše, vendar poudarja, da trenutno ne razmišlja o vrnitvi v rodno deželo.

- Želela bi si, da se stanje v Sarajevu izboljša, in naivno mislim, da bo bolje. Vse srce upam, da bo, vendar so številke, ki govorijo o mladih, ki zapuščajo državo, porazne. Cene na Češkem so precej podobne tistim v Bosni, vendar je žalostno, da so razlike v plačah drastične.

Ne nameravava se vrniti v bližnji prihodnosti. Delo za Lufthanso odpira številne možnosti na trgu dela in mislim, da nama bo pomagalo pri nadaljnjem razvoju kariere. Tudi če se odločiva oditi iz Brna, bo to zagotovo zaradi boljše možnosti, ne zaradi nostalgije. Sicer pa je Češka najhitreje rastoče gospodarstvo v Evropi z najmanjšim številom brezposelnih. Polna je spodbud za mlade, da imajo otroke, da delajo na karieri, raven kriminala v Brnu je neopazna. Ne bi verjeli, kolikšen je priliv naših ljudi, ki tukaj živijo in delajo – je poudarila Jabučar.

Nadina je poudarila, da se talent in delo v velikih in resnih podjetjih, kot je Lufthansa, izjemno cenita in da je vedno prostor za napredek.

- Lufthansa GLC izvaja tri kroge zaposlovanja letno, tako da je večina ljudi z naših prostorov. In tisto, kar me je navdušilo, je, da so moje sposobnosti prepoznali takoj na začetku in sem postala prva agentka, ki je s »malih« letal prešla na trening za »velika« in sem v postopku pridobivanja licence (na katero se sicer čaka 5 mesecev do enega leta). V bistvu je tukaj pomembno, kako delaš, in na podlagi tega lahko napreduješ, če ne znotraj podjetja, potem nekje drugje na Češkem, še posebej, če govoriš nemško in se ime Lufthanse nahaja na tvojem življenjepisu – je povedala Jabučar za NAP.

Podobno življenjsko pot je imela tudi Elvina Kovačević iz Konjica, ki se je odločila zapustiti rodno deželo in oditi delat v ZDA. Elvina je za Patrijo povedala, da so jo krivica in odnos delodajalcev do delavcev prisilili, da zapusti BiH.

- Ob koncu študija in po dolgem delu v zasebnih podjetjih za minimalno plačo sem se odločila za odhod. V BiH je preprosto prišel čas, ko človek ne izbira, kaj bo delal, ampak samo, da zasluži. Med preživljanjem v BiH kot drugi državljani sem doživljala različne žalitve s strani lastnikov podjetij, kjer sem delala, poniževanja, ker jim je to pač mogoče. Zamude pri plačah, ali si prijavljen, nisi prijavljen... Vsak dan sem brala, kako veliko mladih odhaja, na koncu sem se odločila tudi jaz, ker psihično nisem več mogla prenašati, da delam leta in sem vedno na mrtvi točki – pravi Elvina.

Po vsem, kar je izkusila, se je Elvina Kovačević odločila zapustiti BiH in oditi delat tja, kjer se, kot pravi, ceni delo.

- Prijavila sem se za največje ameriško podjetje Princes Cruise, torej gre za križarko... Opravila sem vse potrebne sprejemne izpite, pridobila vizum in opravila zdravniški pregled ter brez razmišljanja zapustila BiH. Moj položaj je v baru, in na katerem koli položaju delaš, in delaš res veliko, veliko tudi zaslužiš. Torej, delam v svetovnem podjetju, kjer ljudje cenijo in dobro plačajo tvoje delo. Trenutno sem na letnem dopustu in se ne nameravam vrniti, ker mi ta služba poleg potovanj po vsem svetu omogoča tudi dobro zaslužek, o katerem v moji BiH lahko samo sanjam – je poudarila Kovačević.

Pravi, da ji ostajata še dva izpita do diplome iz bosanščine, angleščine in književnosti, vendar nima namena tega storiti v BiH, ampak bo diplomo pridobila na katerem od svetovnih univerz.

Zakaj sta Nadina in Elvina zapustili BiH, kot tudi še na desetine tisočev mladih, mnogi pa čakajo v vrsti, da zapustijo državo, je najboljši primer Bojana Petković iz Gacka.

Bojana je bila štipendistka sklada »Dr. Milan Jelić«, s povprečno oceno 9,8 pa je bila študentka generacije na Filozofski fakulteti v Vzhodnem Sarajevu. Tej magistrici filozofije iz Gacka so na Filozofski fakulteti v Vzhodnem Sarajevu obljubljali, da bo dobila službo na fakulteti po končanem študiju, vendar se to nikoli ni zgodilo.

Danes dela za zasebno agencijo, njeno delo pa je, da študentom zasebnih fakultet v BiH piše seminarske in diplomske naloge.

- Nikoli nisem resneje razmišljala o zapustitvi države, čeprav je očitno, da mladi in izobraženi ljudje nimajo veliko prostora za osebno afirmacijo in izpopolnjevanje. Menim, da je glavni problem naše države prevelik vpliv politike na vse segmente družbe, nepotizem in korupcija, zato se zgodi, da v takšnem sistemu profitirajo vsiljivi mediokriteti, medtem ko izobraženi ljudje pogosto ostanejo na obrobju. Tako je na nek način upravičena želja mladih, da gredo nekam, kjer bodo njihov trud in znanje bolj cenjeni. Kljub temu pa iskreno upam, da se bodo stvari tudi pri nas spremenile na bolje – je dejala Petković za NAP.

Po uradnih podatkih je BiH od vojne do zdaj zapustilo 150.000 mladih ljudi. Trend odhodov je v stalnem porastu.

Strokovnjaki opozarjajo, da se BiH že vrsto let sooča z belo kugo. Poleg odhoda zdravega in reproduktivnega prebivalstva bi BiH v naslednjem desetletju lahko postala dežela starcev. Poleg mladih, ki odhajajo iz BiH, se za ta korak že odločajo tudi cele družine.

Država nima strategije, s katero bi zaustavila ta porazen trend. Verjetno sonce tuje dežele vendarle bolje greje kot tisto v BiH.