Hidroelektrarne na reki Drini morajo biti v skupni lasti Bosne in Hercegovine ter Srbije

Piše: Enver Išerić

---

Republika Srbija želi graditi nove hidroelektrarne na reki Drini. Ta „podvig“ sta načrtovali z enim od entitetov Bosne in Hercegovine. Vendar ni in ne sme biti gradnje novih takšnih
in podobnih objektov brez sporazuma Bosne in Hercegovine in Republike Srbije, ker bi se morali ti objekti graditi na mednarodni reki Drini, ki ločuje območji dveh držav.

In to je, upamo, zelo jasno vsem, ki morajo o tem odločati.

Vendar je pred kakršnimi koli meddržavnimi sporazumi o novih projektih treba rešiti vprašanje premoženja na obstoječih hidroelektrarnah na reki Drini. Od teh hidroelektrarn se vsa proizvedena električna energija uporablja za potrebe Srbije. Treba je postaviti upravičeno vprašanje, na podlagi katerega pravnega temelja je tako? Po ocenah mnogih strokovnjakov nihče nima popolne in jasne dokumentacije o lastništvu teh hidroelektrarn.

Hidroelektrarni Zvornik in Bajina Bašta sta bili financirani iz takratnega zveznega sklada. Znanstvene študije in sklepi komisije iz časa SFRJ so ugotovili, da hidroelektrarna Bajina Bašta pripada Bosni in Hercegovini 67 odstotkov, Srbiji pa 33 odstotkov.

Če je bila gradnja teh objektov financirana iz zveznega sklada, kar je, potem bi moralo biti to vprašanje rešeno na podlagi Pogodbe o nasledstvu, podpisane med državami naslednicami nekdanje SFRJ. Po določbah te pogodbe „Nepremično državno premoženje SFRJ, ki se nahaja na ozemlju SFRJ, preide na tisto državo naslednico, na katere ozemlju se zdaj nahaja“ (člen 2. Priloge A Pogodbe). Ker se hidroelektrarni nahajata na ozemlju dveh držav, Bosne in Hercegovine in Srbije, potem to premoženje pripada tema državama. Zdaj se postavlja vprašanje, ali je bilo to vprašanje sploh obravnavano v postopku nasledstva, in če ni, je treba odpreti vprašanje reševanja lastništva hidroelektrarn na Drini.

Če bi sprejeli določene trditve iz Srbije, da so bile hidroelektrarne financirane iz sredstev Srbije kot nekdanje republike SFRJ, ostaja odprto vprašanje razmejitve na reki Drini. In meja se potegne po sredini reke in po tem načelu ena polovica hidroelektrarne pripada Bosni in Hercegovini. Srbija že trideset let ne izplačuje nadomestila bosanskohercegovskim občinam, na območju katerih se te hidroelektrarne nahajajo.

Poleg tega, tudi če je Srbija to sama financirala, so se ta sredstva desetkratno povrnila, ker je električno energijo uporabljala Srbija.

Ker se te hidroelektrarne nahajajo na mednarodni reki, meja med državama pa se potegne po sredini reke, je lastništvo nad hidroelektrarno zelo preprosto razdeliti z udeležbo 50 odstotkov Bosni in Hercegovini ter 50 odstotkov Srbiji. Olajševalna okoliščina je, da je na primer v HE Zvornik na vsaki strani nameščena po ena strojnica, v katerih sta nameščena po dva agregata.

Posegi na mednarodnih rekah so možni le s soglasjem sosednjih držav, zato se upravičeno postavlja vprašanje tudi posegov na strojnicah in agregatih, ki se nahajajo na ozemlju države Bosne in Hercegovine. Države naj uporabljajo mednarodni vodotok s ciljem, da se doseže njegova optimalna in trajnostna raba ter koristi od njega, ob upoštevanju interesov države danega vodotoka, kar je pravilo mednarodnega prava, ki izhaja iz Konvencije o pravu neplovbene rabe mednarodnih vodotokov, sprejete 22. maja 1997.

Zaradi vsega navedenega je treba čim prej skleniti sporazum med Bosno in Hercegovino ter Srbijo, s katerim bi rešili vprašanje rabe vodotoka reke Drine, vključno s sporazumom o lastništvu in rabi HE na Drini.