Napisal: Armin Sijamić
Izraelski premier Benjamin Netanjahu ne želi končati vojne v Libanonu, kar postavlja šiitski Hezbolah v položaj, da se bori za obstanek, pri čemer si izmišlja različne načine političnega in vojaškega boja.
Ameriški predsednik Donald Trump ni ustavil Izraela pri nameri, da poskusi trajno spremeniti Libanon. Netanjahu ne želi, da se aprilski dogovor o premirju z Iranom prenese na Libanon, čeprav so tudi pakistanski posredniki potrdili, da se dogovor nanaša tudi na to malo arabsko državo.
Ta iranska diplomatska zmaga ni ovirala Netanjahujevih načrtov, ki želi zlomiti Hezbolah in z Libanonom verjetno postopati kot z Zahodnim bregom ali Sirijo po padcu Bašarja al Asada.
Netanjahu se je s Združenimi državami Amerike in Savdsko Arabijo podal tudi v politično bitko v Libanonu z namenom, da Hezbolah odstrani iz oblasti in ga razoroži. Šiiti so to razumeli kot grožnjo svojemu obstoju in kot poskus njihovega izgona z juga Libanona, ki se naslanja na Izrael.
Oborožen odpor
Hezbollahovi sovražniki so verjeli, da se stvari odvijajo po načrtu, saj je Asad padel z oblasti in Iran se je zdel oslabljen po lanskem izmenjavi napadov z Izraelom in Združenimi državami Amerike.
Takrat se je zgodil pomemben preobrat za Hezbolah. Zavedajoč se sprememb v regiji, so začeli iskati novo vlogo za stranko in njeno oboroženo krilo.
Dobri rezultati kandidatov, ki so jih podprli na lokalnih volitvah, so dokaz strahu šiitske populacije in želje, da Hezbolah ne odloži orožja, ki je po njihovem mnenju zagotovilo, da ne bodo doživeli usode Palestincev.
Nato je vojaško krilo izvedlo notranje reforme. Ker so bili kopensko odrezani od iraških šiitskih milic in oddaljeni od Irana, so se vrnili k svojim koreninam, posvetili pozornost jugu Libanona in dolini Beka, pri čemer so se zanašali na lastne vire.
Za spremembe na vojaškem področju je „kriv“ Izrael. Po likvidaciji Hasana Nasrallaha in izraelski okupaciji libanonskih vasi in mest ob izraelski meji, je Hezbolah decentraliziral enote in začel z gverilskim bojevanjem, natanko tako, kot je bilo oboroženo krilo zamišljeno ob ustanovitvi.
Ko so 28. februarja Združene države Amerike in Izrael napadli Iran, se je Hezbolah vključil v vojno in presenetil nasprotnika s količino raket in brezpilotnih letalnikov, ki jih je izstrelil. Netanjahu je več mesecev trdil, da je Hezbolah porabil skoraj ves arzenal, ki ga je imel, ali da je bil uničen v izraelskih napadih.
Hezbollah se je takrat podal v čelni spopad z več izraelskimi divizijami, kar jim je preprečilo napredovanje. V štiridesetih dneh vojne je Izrael uspel Hezbolah potisniti nekaj kilometrov v notranjost Libanona.
Premirje, v katerem se vojskuje
Omenjeni aprilski dogovor o prekinitvi ognja ne velja za Libanon v polnem obsegu. Izraelska vojska je Libanon večkrat bombardirala, ubila številne civiliste in uničila cele stanovanjske bloke, vse pod izgovorom, da napadajo cilje, ki pripadajo „militantom Hezbolaha“.
Tistim, ki spremljajo razmere v Libanonu, je jasno, da gre za uporabo izraelske „Dahijeve doktrine“, ki pomeni kaznovanje šiitske skupnosti zaradi vojaških uspehov Hezbolaha.
Netanjahu se tu ni ustavil. Ustvarjanje „tampon cone“ na jugu Libanona pomeni, da se cele vasi dobesedno odstranijo z obličja zemlje z uporabo eksploziva in gradbenih strojev. To se počne tudi po premirju in potem, ko je Trump prepričal Netanjahuja, naj ne izvaja množičnega bombardiranja Libanona.
Toda rezultat za šiitske in nekatere krščanske vasi na jugu Libanona je bil enak – prebivalstvu je bilo preprečeno, da bi se vrnilo v svoje vasi in mesta. Zaradi možne obsodbe javnosti na Zahodu je Izrael nekatere krščanske vasi prihranil uničenja in to pokazal svetu, medtem ko je uničeval šiitske vasi.
Kljub temu je nekaj primerov oskrunjenja krščanskih simbolov s strani izraelskih vojakov povzročilo val kritik pri nekaterih krogih na Zahodu, kar je nekatere izraelske uradnike prisililo, da so se zagovarjali pred javnostjo zavezniških držav.
Hezbollah se uči v Ukrajini
Takšne razmere za Hezbolah dolgoročno niso bile vzdržne. Šiiti so ostajali brez vasi in mest, vojaško krilo je trpelo udarce, oblast v Bejrutu pa je zaostrovala obroč in po nalogu Združenih držav Amerike in Izraela poskuša razorožiti šiite, s čimer državo učinkovito potiska v državljansko vojno.
Poleg tega potekajo ameriško-iranska pogajanja in težko je predvideti, ali in kdaj bo prišlo do dogovora.
Omenjena „prisilna“ decentralizacija Hezbolaha in vrnitev k gverilskemu bojevanju je privedla do tega, da so začeli uporabljati FPV droni s steklenimi vlakni proti izraelskim silam in da za nikoli manj denarja in manj truda dosežejo ogromne uspehe. Pretekli teden Hezbolah skoraj vsak dan, včasih tudi večkrat na dan, objavlja video materiale, na katerih je videti, kako droni zadenejo izraelske tanke, oklepna vozila, vojake, poveljniška mesta in sisteme protizračne obrambe.
Hezbollah je takšen pristop osvojil iz vojne v Ukrajini, kjer obe strani uporabljata vse vrste dronov. Vendar nobena ni našla učinkovitega odgovora na te drone.
Dron s steklenimi vlakni in kamero za snemanje iz prvega pogleda (FPV – First Person View) se je izkazal kot skoraj neustavljiv. Poenostavljeno povedano, gre za dron, ki stane nekaj sto dolarjev in ima kamero, ki omogoča natančno vodenje, povezava operaterja in drona s tankim optičnim kablom pa onemogoča nasprotnikovo motenje. Napadalec tako prinese različne vrste granat na želeno lokacijo, bodisi da jih izpusti z višine ali pa dron z eksplozivom usmeri v cilj.
Poceni in široko dostopen za maksimalno škodo
Takšne drone v Ukrajini uporabljajo od konca leta 2024 in dosegajo odlične rezultate za napadalce. Številni video materiali prikazujejo ukrajinske in ruske drone, kako letijo nad sovražnikovimi ozemlji in izbirajo cilj, vdirajo v jarke in bunkerje, lovijo vozila v gibanju ali vojake.
Pred par dnevi je ruska vojska takšen dron uporabila, da je položila cvetje na spomenik borcem iz druge svetovne vojne, ki je pod nadzorom Ukrajine. Dron je priletel do spomenika in pustil cvetje, izpustil ga je z majhne višine. Kamera na dronu je vse zabeležila in video je postal del ruske propagande na družbenih omrežjih.
Če je to mogoče na ukrajinskih ravnicah in kjer se napadi izvajajo več deset kilometrov v globino, potem je jasno, da je mogoče tudi na hribovitem, z rastlinjem bogatem in površinsko majhnem jugu Libanona ali v naseljih. Hezbolah to tedne uspešno počne, redno snema s kamero in prikazuje javnosti.
Izrael za zdaj, tako kot Ukrajina in Rusija, nima odgovora na te napade. „Logične“ rešitve, da se ti majhni droni ujamejo z mrežami, kot se to počne v vojni Ukrajine in Rusije, v izraelskem primeru trenutno niso mogoče, saj se izraelska vojska poskuša utrditi v Libanonu in tja prenesti sile, gradbena operativa pa odstraniti obstoječe objekte ali narediti nove. Z drugimi besedami, mobilnost ne dopušča uporabe takšnih rešitev. Hezbolah to izkorišča, napada in povzroča izgube.
Nekateri iranski mediji pišejo, da se takšni napadi na izraelske sile lahko izvajajo tudi na Zahodnem bregu, v Gazi in drugod, s čimer pošiljajo še eno sporočilo Washingtonu v svoji asimetrični vojni. Takšni napadi na ameriške cilje v Iraku so bili zabeleženi med ameriško-iransko vojno proti Iranu.
Nova taktika Hezbolaha je tej skupini dala upanje, da lahko Izrael potisne iz Libanona. Operativci Hezbolaha delujejo kot gverilci v majhnih skupinah in jim ni treba, da se približajo sovražniku, da bi mu zadali udarec, za katerega je bilo prej potrebno vstopiti v neposredne boje in tvegati lastno življenje.
Iz Izraela pravijo, da vojska razvija sisteme za obrambo pred temi droni, Hezbolah pa nadaljuje napade in propagandno vojno z namenom, da prepriča sovražnika, da bo napad na Libanon za napadalca drago stal. Tako se je odprlo še eno poglavje v vojni Združenih držav Amerike, Izraela in zaveznikov proti Iranu in njegovim šiitskim zaveznikom, droni pa se spet izkazujejo kot zelo pomembni za sodobno bojevanje.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija
