Heroji na sodišču, izdajalci na oblasti: Politična strahopetnost uničuje državo!

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Sedanje bošnjaški/bosanski politiki kažejo šibek značaj in hlapčevski mentalitet, povsem v nasprotju s tistimi, ki so branili Bosno in Hercegovino in postali resnični junaki naše obrambe.

Namesto da bi ščitili interese države in njenih državljanov, današnja oblast pogosto kaže poslušnost in toleranco do tistih, ki kršijo suverenost in varnost naše države. Najbolje se to ponazori z obnašanjem zunanjega ministra Elmedina Konakovića do Hrvaške.

Na žalost, današnja oblast je celo izdala branilce države, dopuščajoč vodenje na desetine montiranih sodnih procesov, skozi katere se poskuša izenačiti žrtev in rabelj. A, prav to se dela skozi procese Atif Dudaković in dr., Dobrovoljačka, Jošanica, Konjic, Čemerno, Bosanska Krupa...

Glavni tožilec Tožilstva BiH Milanko Kajganić je z umikom sankcij vodji SNSD Miloradu Dodiku in njegovim sodelavcem okrepil pogum, da skupaj s pristojno tožilko Vedrano Mijović opusti predmet ‘rušenje ustavnega reda’! Doduše, niti obstoj sankcij ni pospeševal njegovega dela. A, zdaj je komaj dočakal ta trenutek, spet se lahko v celoti posveti preganjanju pripadnikov Armije RBiH in MUP RBiH. Na koncu je bil postavljen ravno zaradi tega. Če bi bilo drugače, ne bi podpisal obtožnice, prepisane iz Srbije, pisane na ekavici proti Ejupu Ganiću in drugim.

Tisti, ki so tvegali življenja za obrambo države, se zdaj soočajo s pravnimi konstrukcijami in manipulacijami, katerih cilj je relativizacija njihove žrtve, medtem ko se hkrati ignorira odgovornost tistih, ki so storili zločine ali spodkopavali državne institucije. Zdaj je vprašanje odprto – kaj je bolj donosno, rušiti institucije ali jih braniti?

Pogosto mi 'dobronamerno' sugerirajo, da v besedilih ne povezujem pregonov z vojnimi zločini in sedanjim kontekstom. A, prav to je bistvo. Saj sodijo tistim, ki so gradili državo, tiste, ki jo rušijo, pa pustijo pri miru. Ali ni to ubijanje volje do obrambe države?

A, Milorad Dodik je primer osebe, ki se ji je pokončna hrbtenica obrestovala, medtem ko je politika kompromisa popolnoma izginila. Upam, da Trojka to zdaj vidi, ter da takšna politika ne more obroditi sadov, ki bi bili koristni za državo BiH.

Leta se kaže, da moč in izsiljevanje prinašata več rezultatov kot spoštovanje zakona in države. Doduše, aktualne afere kažejo, da niti tistim, ki se imenujejo patrioti in probosanski politiki, spoštovanje zakona ni najmočnejša stran.

Zdaj je jasno, da se je država morala odzvati z aretacijo Dodika, saj monopol nad silo ima prav država in ona je edina, ki lahko in mora zaščititi integriteto svojih institucij. Če bomo pošteni, se bomo spomnili, da je tudi Amerika marca zahtevala ‘obračun z Dodikom’. A, strahopetnost Trojke je rezultirala v to, kar danes gledamo.

In to ni samo vprašanje pravice, temveč vprašanje obstoja države in zaupanja državljanov vanjo. Vsak poskus relativizacije zločinov ali političnega kompromisa na škodo žrtev in braniteljev ogroža temelje Bosne in Hercegovine.

Če država ne pokaže odločnosti in moči, izgubi avtoriteto, tisti, ki manipulirajo s sistemom, pa še naprej ostajajo nekaznovani. Če ne verjamete v to, poglejte statistiko in sojenja pred sodiščem BiH. Tam sedijo tisti, ki so nas branili, medtem ko politike, ki so povzročile nepopisno zlo, nadaljujejo nemoteno življenje.

Na koncu, ta situacija jasno kaže razliko med tistimi, ki so bili junaki obrambe, in tistimi, ki danes vladajo, šibkimi politiki brez poguma, hrbtenice in občutka odgovornosti. Resnična moč in stabilnost države ne izhajata iz kompromisov z agresorji in rušitelji ustavnega reda, temveč iz doslednega izvajanja zakonov in zaščite tistih, ki so zanjo dali vse. A, prav njih smo izneverili!