Helikopterski denar na bosanski način

Piše: Izudin Kešetović

---

Ideja o „helikopterskem denarju“ je v monetarni teoriji in praksi znana. Različno je bila tolmačena in uporabljana. V osnovi je povezana s funkcijo centralne banke kot „banke bank“, ki regulira in nadzoruje bančni sistem. Predlog, ki ga je predstavil prof. dr. Ivan Lovrinović, redni profesor Univerze v Zagrebu, nekdanji dekan Ekonomskega fakulteta v Zagrebu in poslanec v hrvaškem saboru, je vreden pozornosti širše javnosti v BiH. Gre za tako imenovani „helikopterski denar“, ki bi ga Hrvaška narodna banka podarila vsem polnoletnim državljanom.

Kot je dejal Lovrinović, profesor monetarne ekonomije, bi s tem denar podarila Hrvaška narodna banka hrvaškemu narodu. Državljani, polnoletnih okoli 2,5 milijona, bi prejeli v dveh obrokih po 2.000 kun, kar je skupaj okoli 10 milijard kun. Če bi to pretvorili v KM, bi bila pomoč vsakemu državljanu okoli 1.000 KM ali na ravni države okoli 2,5 milijarde KM. Koliko je to denarja? Najbolje je primerjati zneske s povprečno plačo in BDP na Hrvaškem. Povprečna plača na Hrvaškem je decembra 2019 znašala 880 evrov ali okoli 1750 KM, BDP v letu 2019 je bil 53,969 milijarde evrov ali nad 100 milijard KM, BDP/prebivalca 13.969 evrov, število prebivalcev po statistični oceni je konec leta 2019 znašalo 4,0067 milijona.

Primerjava z BiH je zanimiva. V BiH je število prebivalcev po popisu iz leta 2013 znašalo 3.531.159, BDP – bruto družbeni proizvod BiH je na ravni 1/3 BDP Hrvaške in je v letu 2019 znašal 33,408 milijarde KM. Kazalnik BDP/prebivalca je 9.566 KM, medtem ko je povprečna plača 921 KM ali okoli 450 evrov.

Možnost uporabe v Bosni in Hercegovini

Zaključek je, da je model „helikopterskega denarja“ težko uporabiti v primeru Bosne in Hercegovine, glede na značaj monetarne in fiskalne politike. Sama ideja je zelo zanimiva. Če poznamo osnovne postavke monetarnega sistema BiH, ki temelji na načelu, da nima možnosti ustvarjanja primarnega denarja, se instrumentarij monetarne politike zmanjša. Namreč, gre za terjatev, ki jo ustvari sama centralna banka s kreditiranjem države in poslovnih bank. Sistem ustvarjanja denarja poteka preko multiplikatorja, in sicer za primarni denar centralne banke in kreditni denar poslovnih bank. Zato vse govorice o deviznih rezervah kot rezervnih valutah za izdajo KM prenehajo. Razlog je, ker se s tem mehanizmom ohranja konvertibilnost KM, ki je trdno vezana na evro v določenem paritetu. Načelo je znano kot pravilo zlate kritja ali kritja v konvertibilnih rezervnih valutah. Ideje, ki se pojavljajo, da se opusti to načelo, so nerealne glede na značaj gospodarstva BiH.

Vse, kar bi lahko bilo povezano s samo idejo spremembe značaja uporabe instrumentov monetarne politike, bi se lahko gibalo v smeri uporabe drugega, redko uporabnega instrumenta. Gre za selektivno kreditno politiko, ki bi se izvajala preko centralne banke, in bi temeljila na možnosti financiranja proizvodnje blaga in storitev.

Kaj to pomeni z vidika gospodarstva BiH?

Odgovor bi bil v tem, da se najdejo mehanizmi „razvrednotenja“ denarja ob koncu reprodukcijskega cikla, ko se na strani ponudbe ustvarjajo blago. Takšen mehanizem je uporabljala Narodna banka SFR Jugoslavije, ko je financirala posamezne sektorje in panoge proizvodnje. Na primer, proizvodnjo kmetijskih proizvodov v obdobju reprodukcijskega cikla do enega leta. Praksa se je nanašala tudi na naložbe, ki so imele hitro rast proizvodnje blaga in storitev. V naših razmerah bi se ta koncept financiranja lahko uresničil pod pogojem obstoja razvojne banke ali specializiranih bank za posamezne sektorje. Predpogoj za to bi bil obstoj sektorskih politik na ravni države. Hkrati bi to bil jamstvo ohranitve monetarne stabilnosti in rasti gospodarstva kot enega od prednostnih ciljev ekonomske politike.

Možnosti uporabe obvezne rezerve kot instrumenta monetarne politike so omejene zaradi samega značaja bančnega sistema. Rezerve likvidnosti, ki jih oblikujejo banke, in obvezne rezerve, ki jih banke hranijo pri Centralni banki Bosne in Hercegovine, vplivajo na likvidnost bančnega sistema in imajo pomembno vlogo pri stabilnosti in zaupanju v finančni sistem. Centralna banka BiH obvezno rezervo hrani kot varnostni ukrep v skladu z makroekonomskimi cilji. V študiji MMF-ja iz avgusta 2019, z naslovom „Izvajanje novega okvira obvezne rezerve“, se lahko pregledajo trendi gibanja stopnje obvezne rezerve in rasti kreditov v zasebnem sektorju.

In na koncu ostanejo instrumenti kvantitativne monetarne politike, ki so povezani z obrestnimi merami in operacijami na odprtem trgu. Glede na značaj bankocentričnega finančnega sistema BiH je uporaba teh instrumentov zelo omejena. Eskontna stopnja in izdaja vrednostnih papirjev je v osnovi povezana z javnim dolgom in možnostjo, da se država kratkoročno zadolži pri bankah in prebivalstvu. V resnici gre za funkcijo trezorja in vzdrževanje likvidnosti javnega sektorja.

Kratka elaboracija možnosti monetarno-kreditne politike se nanaša na ključne probleme deficitarnih sektorjev, predvsem gospodarstva in države. Vsako povečanje denarne mase bi lahko ogrozilo monetarno stabilnost. Poseben problem, ki se kaže v BiH, je državno tveganje, ki se ocenjuje na podlagi tržnih, likvidnostnih in političnih tveganj. To tveganje niha, kar se odraža na višini obrestne mere. BiH je država tveganja, kar se še posebej nepovoljno odraža na devizne prilive iz naslova naložb in izvoza blaga in storitev.

Stabilnost sistemu dajejo devizne nakazila državljanov iz tujine, ki so glavni stabilizator pri izračunu plačilne in tekoče bilance. Prilivi denarja iz tujine so osnova za potrošnjo v trgovinski bilanci ter bilanci javnih prihodkov in odhodkov.

Zaključna ocena

Model „helikopterskega denarja“ na Hrvaškem je možen, saj bi povečanje denarne mase glede na BDP znašalo le 2,5 %, kar ni tako tvegano z vidika monetarne stabilnosti glede na učinke povpraševanja, ki bi ga povzročila dodatna potrošnja. Isti model se ne bi mogel uporabiti v Bosni in Hercegovini preko monetarnega sistema.

Možna rešitev je, da se preko fiskalne politike, preko proračuna, izvede prerazporeditev sredstev po istem principu nakazil vsem polnoletnim prebivalcem v dveh tranšah po 250 KM. Sredstva bi se lahko zagotovila iz prilivov na enotnem računu na podlagi posrednih davkov in nakazala vsem državljanom Bosne in Hercegovine preko proračuna Bosne in Hercegovine. Deloma bi se povračilo sredstev realiziralo preko potrošnje skozi tako imenovani sistem filtrov. Prav tako se s tem modelom ne bi kršile pridobljene zakonske pravice na podlagi pokojnin, invalidnin in socialnih prejemkov. S tem bi se zaščitile dohodkovno najbolj ogrožene kategorije prebivalstva in dosegli socialni in politični cilji.

Takšni nestandardni ukrepi v monetarni in fiskalni politiki imajo osnovni cilj povrnitve zaupanja v državo, institucije sistema in oblast, ki v osnovi predstavljajo izraz ljudske volje. Ostali problemi zasebnega sektorja bi se reševali preko sistemskih ukrepov države, ki bi bili v smeri krepitve fiskalne in finančne discipline.