Helez prizna diskriminacijo Bošnjakov pri imenovanjih direktorjev v institucijah BiH, a v Svetu ministrov ne ukrepa

Obrambni minister BiH Zukan Helez je državnemu poslancu Šemsudinu Mehmedoviću posredoval odgovor glede vseh imenovanj direktorjev državnih institucij v mandatu aktualnega Sveta ministrov BiH.

Mehmedović je v svojem vprašanju navedel, da so bili od vseh imenovanih direktorjev le na treh položajih Bošnjaki, kar je manj kot 20 odstotkov, čeprav ustava in zakoni določajo, da jih mora biti 50 odstotkov.

„Imenovani so bili osem Srbov in šest Hrvatov, za takšna imenovanja pa so poleg ministrov HDZ in SNSD glasovali tudi ministri Helez, Konaković in Hurtić. Paradoksalno je, da so prav ministri iz vrst Bošnjakov prispevali k sistemski diskriminaciji Bošnjakov, s tem pa grdo kršili ustavo in zakone Bosne in Hercegovine.“

Na podlagi odgovorov, ki so jih poslanca Mehmedović in Jasmin Emrić prejeli med letom 2025, je bilo v 67 institucijah BiH ugotovljeno, da je bilo na dan 20. 12. 2024 zaposlenih 7.966 oseb, ter da je bilo od skupnega števila nezakonito zaposlenih le 41,8 odstotka Bošnjakov, torej 664 Bošnjakov manj, Srbov je bilo 431 več in Hrvatov 246 več od zakonsko določenega števila.

Mehmedović je večkrat problematiziral tudi vlogo Anite Markić, direktorice Agencije za državno službo BiH, ki je bila prav tako imenovana v tem mandatu Sveta ministrov BiH.

„Srbi in Hrvati nenehno „blestijo“ na razpisih, medtem ko „Bošnjakov ni dovolj strokovnih in izobraženih“, še posebej, ko člane razpisnih komisij imenuje Anita Markić,“ je navedel.

Analiza imenovanih direktorjev jasno kaže, da gre za 17 direktorjev in generalnega sekretarja. V tabeli, ki jo je Patria objavila že prej in jo ponavljamo, manjka ime Marka Kubatlije, direktorja Agencije za privabljanje tujih naložb, ki je kader DNS Nenada Nešića. Čeprav je bil Kubatliji ugotovljen tudi konflikt interesov, APIK pa je prejel tudi druge prijave zoper njega, ki so bile predane tožilstvu BiH, ga Svet ministrov BiH ne želi razrešiti funkcije.

V svojem odgovoru Helez navaja, da se imenovanja, ki so v pristojnosti Sveta ministrov BiH, izvajajo v skladu z dinamiko potreb zaradi prenehanja mandatov imenovanih oseb iz različnih razlogov, in sicer po razpisni proceduri v pristojnosti Agencije za državno službo BiH.

„Debalans pri imenovanju na vodstvene položaje je bil identificiran in o tem je bilo javno izraženo nasprotovanje namestnika predsedujočega Sveta ministrov BiH ravnanju Agencije za državno službo BiH. V svojem delu je obrambni minister zavezan k izvajanju ustavnih in zakonskih norm, ki določajo sorazmerno zastopanost iz vrst konstitutivnih narodov in drugih. Na teh načelih bom vztrajal do konca mandata tega sklica Sveta ministrov BiH,“ je navedeno v odgovoru Ministrstva za obrambo BiH.

Omeniti velja, da obstajajo položaji, na katerih so direktorji, katerih mandati so potekli, vendar Svet ministrov BiH še ni opravil novih imenovanj. Takšen je primer z Draškom Milinovićem, direktorjem Regulatorne agencije za komunikacije, katerega mandat je potekel leta 2024. Na razpis, ki je bil objavljen, je prispela le ena prijava, in sicer Milinovićeva, ki ga je svet RAK predlagal za direktorja. Zaradi političnih (ne)prilik se to imenovanje nikoli ni znašlo na Svetu ministrov BiH, Milinović pa je ostal na položaju. Če ga bo Svet ministrov BiH kdaj uradno imenoval, bo njegov novi mandat začel teči šele od imenovanja.

Drugo ime je Darko Ćulum, direktor SIPA-e, katerega mandat je prav tako potekel julija 2024. Postopek je bil izveden, vendar se Svet ministrov BiH nikoli ni izrekel o rang listi. Ćulum je ostal na položaju celo po štirimesečnem odstopu in zapustitvi SIPA-e ter prehodu na mesto svetovalca v MUP RS. Ćulum se je v SIPA-o vrnil sredi julija, njegov razrešitev zaradi poteka mandata pa nihče več ne omenja, čeprav je bil imenovan namestnik direktorja SIPA-e Dragan Andrić, ki bi lahko vodil SIPA-o v primeru, da bi Ćuluma razrešili. Namesto Ćuluma pa so iz SIPA-e po Ćulumovih odločbah začeli upokojevati bošnjaške kadre.

Imenovanja, ki jih je opravil Svet ministrov BiH

Obstajajo tudi imenovanja, ki jih je opravila direktorica Agencije za državno službo BiH po uradni dolžnosti, potem ko tega ni storil Svet ministrov BiH v roku 30 dni. Takšen je primer v Agenciji za statistiko BiH, kjer je bil na drugi mandat imenovana direktorica Vesna Ćuzić, ter dva namestnika, in sicer Radmila Čičković v drugem mandatu in Bahrija Čikarić, ki je to prvi mandat v trajanju štirih let.

ADS je sprejel sklep, s katerim je Pejo Đurašinović imenovan na delovno mesto vodstvenega državnega uslužbenca – direktorja Agencije za nadzor nad trgom Bosne in Hercegovine, za drugi mandatno obdobje štirih let, z začetkom 15. 08. 2025.

Sprejet je bil tudi sklep, s katerim je Eduard Šakota imenovan na delovno mesto vodstvenega državnega uslužbenca - namestnika direktorja Agencije za nadzor nad trgom Bosne in Hercegovine, za drugi mandatno obdobje štirih let, z začetkom 15. 08. 2025.

(A. Vrabac)