HDZ BiH in SNSD še vedno želita slaviti zločince in zanikati genocid!

SARAJEVO, (Patria) - Na seji Doma narodov Parlamentarne skupščine BiH so delegati zavrnili zahtevo delegata Zlatka Miletića (DF) za obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika Bosne in Hercegovine po nujnem postopku. Miletić je dejal, da bo od visokega predstavnika zahteval, da ta zakon vsili.

Najprej so delegati s 15 glasovi ZA sprejeli nujno proceduro, nato pa zakon zavrnili, ker ni bilo splošne večine. Kar devet delegatov je bilo proti temu zakonu (SNSD, HDZ BiH in SDS). Šest jih je bilo ZA - Klub Bošnjakov plus Miletić iz Kluba Hrvatov.

„Presenetila me dejstvo, da nikjer ni pojasnjen pojem sovraštva. Pravkar sem poskušal to pojasniti. Bistvo predloga tega ključnega člena je, da je končno čas, da prenehamo zanikati genocid, vojne zločine. Tukaj govorimo o vseh. Enako joče mati v Srebrenici in Bratuncu. Ponizno vas prosim, da to storimo sami.
Druga sprememba se nanaša na glorifikacijo - Želim, da prenehamo dajati imena ustanovam, bolnišnicam, trgom po vojnih zločincih. Če je Ruanda to storila, ne vem, zakaj tega ne bi mogla tudi BiH“, je dejal Miletić.

Denis Bećirović, delegat DN PSBiH, je dejal, da čeprav gre za spremembe dveh členov Kazenskega zakonika BiH, gre za zelo pomemben predlog zakona.

„Danes je Dom narodov PSBiH in vsi delegati na veliki preizkušnji. Želim javno povedati, da popolnoma podpiram ta predlog. To je zakon za prihodnost, varnost vseh narodov in državljanov. Zakon je popolnoma skladen z Ustavo BiH. Zakon ureja vprašanje zakona sovraštva, spodbujanja nacionalnega rasnega sovraštva, kar so nevarne pojave v naši državi. Prav tako govori o preprečevanju nagrajevanja obsojenih vojnih zločincev. Zato moramo danes podpreti ta zakon, ker se brez njega ne moremo premikati k EU integracijam. Kakšna je alternativa takšnim zakonom? To je divjanje, sovraštvo in negotovost vseh narodov“, je dejal Bećirović.

Dušanka Majkić (SNSD) je dejala, da je takšen zakon v PSBiH v Parlamentu od leta 2007, ko so ga predlagali poslanci SBiH, nato so ga ponovili leta 2010. Potem leta 2012. SDP je imel svoje predloge, nato pa Svet ministrov in tukaj smo v letu 2020, ko prihaja ta predlog Miletića.

Zakon je kratek, a pomembna je bistvo. Sama bistvo stvari je, da pojasnimo, zakaj mi tega ne bomo. Gledala sem, kaj pravijo v Svetu Evrope. Svet Evrope od svojih članic zahteva, da v svoje kazensko zakonodajo uvedejo nekaj takega, vendar kažejo tudi, da to, kar se zahteva od držav EU, da vnesejo to vrsto diskriminacije, na noben način ne vpliva na vsiljevanje te inkriminacije, če to pomeni kršitev svobode izražanja mnenja. Še pravijo, da zanikanje genocida in vojnih zločinov je kaznivo dejanje le, če je način zanikanja usmerjen k pozivanju k nasilju do določene skupine. Mi ne bomo sprejeli takšnega zakona, dokler je pravosodje takšno“, je dejala Majkićeva in dodala, da zgodovina še ni vse povedala o vojni v BiH.

Bakir Izetbegović (SDA) je dejal, da je treba spoštovati sodbe evropskih sodišč in da so oni povedali, kaj so imeli o dogodkih v Bosni in Hercegovini.

„Anticivilizacijsko je zanikati genocid in slaviti vojne zločince“, je dejal Izetbegović.

Bećirović je dejal, da je Majkićeva selektivno jemala mnenje Sveta Evrope in da so nekatere države to kategorijo uvedle v ustave.

„Brez takšnih zakonskih rešitev ne moremo biti v EU. Tukaj ščitimo vitalne nacionalne interese in takšno besedilo je vitalni interes tako Srbov kot Bošnjakov in Hrvatov“, je dejal Bećirović.

Predlog zakona o dopolnitvi volilnega zakona Bosne in Hercegovine (prvo branje), katerega predlagatelj je delegat Denis Bećirović, s mnenjem Ustavno-pravne komisije Doma narodov Parlamentarne skupščine BiH je bil prav tako zavrnjen. S tem zakonom bi se ukinila pravica, da se na volitvah izvolijo osebe, ki so bile obsojene zaradi vojnih zločinov.

O zakonu se ni glasovalo, ker je bilo sprejeto negativno mnenje Ustavno-pravne komisije, zato je bil zakon samodejno zavrnjen.