Haški tožilci nasprotujejo Šešeljevim zahtevam za pritožbo

HAG, (Patria) - Tožilci Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT) so zahtevali zavrnitev zahteve Vojislava Šešelja, da mu je dovoljena pritožba na pravnom veljavno sodbo, s katero je bil obsojen na deset let zapora zaradi spodbujanja in storitve preganjanja Hrvatov leta 1992 v vasi Hrtkovci v Vojvodini, piše BIRN.

Kot je navedeno v vlogi, ki jo je podpisala tožilka Barbara Goy, so odločitve pritožbenega senata dokončne z izjemo revizije sodbe, zaradi česar je treba zavrniti Šešeljev zahtevek, da mu je dovoljena pritožba.

- Statut MICT-ja, kot tudi statuta sodišča za nekdanjo Jugoslavijo in Ruando, ne dovoljujeta pravice do druge pritožbe, kar vključuje situacije, ko je v pritožbenem postopku obsojena oseba, ki je bila v prvostopenjskem postopku oproščena - je navedla tožilka Goy.

Tožilka je tudi navedla, da so Šešeljevi navedbi, da mu je bil "onemogočen pravica do sodelovanja v pritožbenem postopku", napačni.

Šešelj je v svoji zahtevi Mehanizmu navedel, da je pravica do pritožbe na obsodilno sodbo "elementarna pravica", ki se ne sme nikomur odreči.

- Sodba, izrečena s strani Mehanizma, predstavlja pravni precedens… Nepredstavljivo je, da oseba, ki je spoznana za krivo in obsojena za zločin, nima pravice pritožiti se na takšno odločitev - je navedel Šešelj.

Aprila letos je bil Šešelj spoznan za krivega po treh točkah obtožnice za preganjanje, deportacije in druga nečloveška dejanja. Predhodno je bil s prvostopenjsko sodbo Šešelj oproščen krivde.

Z drugostopenjsko sodbo je bil Šešelj spoznan za odgovornega na podlagi govora, ki ga je imel leta 1992 v Hrtkovcih, s katerim je spodbujal k deportacijam, preganjanju in drugim nečloveškim dejanjem, kot so zločini proti človečnosti, ter k storitvi preganjanja.

Šešelj je dejal, da je bil spoznan za krivega samo zato, da bi se "pokrilo" čas, ki ga je preživel v priporu sodišča.

Z isto sodbo je bil Šešelj oproščen krivde za zločine, storjene na Hrvaškem in v BiH, čeprav je Mehanizem kritiziral določene sklepe prvostopenjskega senata, kot je tisti, da v Zvorniku ni bilo storjeno preganjanje nesrpskega prebivalstva.

Mehanizem bo odločitev o Šešeljevi zahtevi sprejel naknadno.